sreda, 19. junij 2013

PRIJAVI SE

E-naslov

Geslo

zapomni si me [shrani piškotek]

REGISTRACIJA

PRIJAVA

Pozabljeno geslo

Prijava / registracija

Prijava na E-novice

Naveza

English language

NAŠI PARTNERJI

POIŠČI

Zadnji komentarji

Zdenka Mihelič
Čudovita sobota privabila v Kamniško Bistrico prek 2000 ljubiteljev gora na Dan slovenskih planinskih doživetij

MILIVOJ FILIPOVIĆ
Čudovita sobota privabila v Kamniško Bistrico prek 2000 ljubiteljev gora na Dan slovenskih planinskih doživetij

Anton Knavs
Člani PZS s plačano članarino brezplačno v Logarsko dolino do 8 h zjutraj

Vsi komentarji

Zadnje v forumu

Zdenka Mihelič
Rodica - najdena vrečka s stvarmi

Zdenka Mihelič
Najden števec SIGMA za kolo

TKO Litija
tura na Čemšeniško planino – nedelja, 16. junij 2013

Forum

GORSKE RASTLINE

	Alpska možina, Eryngium alpinum	Zavarovana je od leta 1922
Zelnata trajnica; 30-80 cm; 7. Socvetje je sprva zeleno kasneje modrikasto. Njeno rastišče so kamnite trate v alpskem pasu. Redko v Julijskih Alpah (Porezen, Črna prst, Krnsko pogorje)

	Blagajev volčin, Daphne blagayana	Poleg planike prva zavarovana rastlina v Sloveniji (1898).
Zimzeleni grmiček; 15-60 cm; 4. -5 Raste v svetlih gozdovih bukve ali črnega bora na dolomitu: V Sloveniji uspeva na severozahodni meji razširjenosti: dolina Trebuše, Polhograjski Dolomiti (klasično nahajališče na Gori, kjer je bil odkrit l. 1837) spodnji tok Savinje, Kozjansko, ob Kolpi.

	Bodeča lobodika, Ruscus aculeatus	Od l. 1981 je zavarovana na območju občine Nova Gorica. Prepovedano jo je trgati nad deset primerkov.
Zimzeleni polgrmiček; 20-80 cm; 3.-4. Raste kot podrast v gozdovih in na kamnitih pobočjih v submediteranskem območju (Primorska).

	Bodika, bošji les, Ilex aquifolium	Rastlina je zavarovana od l.1922.
Skupine grmičkov ali do 12m visoka drevesa; 5.-6. Nastopa kot podrast v rahlo zakisanih bukovih ali mešanih gozdovih v montanskem pasu. Uspeva v vplivnem območju Atlantskega oceana; zahodna Slovenija, severna pobočja Zasavskega hribovja, Kozjansko. Pogosto kultivirano.

	Brstična lilija, Lilium bulbiferum	Obe liliji sta zavarovani od l. 1976.
Zelnata trajnica; 45-100 cm; 6.-7. Travniki, košenice in svetli gozdovi montanjskega pasu v zahodni Sloveniji (Notranjska, Primorska). Podobna ji je žafranasta lilija (Lilium croceum), ki pa nima značilnih zarodnih brstičev v zalistju (uspeva le na Notranjskem Snežniku).

	Clusijev svišč, Gentiana clusii	Zavarovan je od l.1922
Zelnata trajnica; 4-10 cm; 5.-7. Zobci čašne cevi so prilegli. Od zelo podobnega kochovega svišča se loči zlasti po rastišču.Uspeva na apnenčastih tleh. Pogosto ga najdemo v subalpinskem in alpinskem svetu po vseh alpah, kot ostanek ledenih dob pa tudi predalpskem svetu (Zasavje)

	Črna murka, Nigritella rhellicani	Zavarovana je od l.1922.
Socvetje je oblasto ali trikotno. Raste v subalpinskem in alpinskem pasu (Julijske, Savinjske in Kamniške alpe ter Karavanke). V širše sorodstvo sodi tudi pri nas pogosta endemična kamniška murka (Nigritella lithopolitanica).

	Dišeči volčin, Daphne cneorum	Zavarovan je od l. 1922
Zimzeleni grmiček Najdemo ga v suhih in sončni predelih; svetli gozdovi in kamnite trate (dolomit). Uspeva v montanskem pasu raztreseno po vsej Sloveniji (Polhograjski Dolomiti, Zasavje, Alpe). Na Goričkem raste grmičasta oblika dišečega volčina .

	Froelichov svišč, Gentiana froelichii	Zavarovan je od leta 1922
Zelnata trajnica; 5-10 cm; 8. -9. Njegovo rastišče so kamnite trate in skalne razpoke v Kamniških in Savinskih alpah (endemit!)

	Gorska logarica, Fritillaria orientalis	Zavarovana je od l.1976.
Zelo je podobna močvirskemu tulipanu od katerega se razlikuje predvsem po rastišču. Poleg tega so zgornji listi skoraj nasprotni. Najdemo jo med grmovjem in na kraških košenicah (Slavnik, Vremščica, Kozina).

	Jesenček, Dictamus albus	V občini Sežana je zavarovan od l.1969, v občini Nova Gorica pa od l.1981.
Zelnata trajnica; do 1m; 5.-6. Rastišče: Prisojna, kamnita področja v submediteranskem območju (Slavnik), zunaj tega območja pa še na Šmarni gori in na Boču.

	Kochov svišč, Gentiana acaulis	Zavarovan je od l.1949
Zeljnata trajnica, 5-10 cm; 5.-6.Zobci čašne cevi so štrleči. Njegovo rastišče so humozne trate v montanskem in subalpinskem pasu. Uspeva na neapnenih tleh (Pohorje, greben Smrekovec-Komen).

	Kranjska lilija, Lilium carniolicum	Zavarovana je od l.1947. Možna je zamenjava s turško lilijo, ki ima mesno rdeče cvetove in je zavarovana v občini Sežana.
Zelnata trajnica, 25-80 cm; 6.-7. Uspeva na tratah, meliščih in svetlih gozdovih v montanskem in subalpinskem pasu (predgorje, Kamniške, Savinjske in Julijske Alpe, Karavanke).

	Kranjski jeglič, Primula carniolica	Zavarovana je od l.1922.
Zelnata trajnica; 10-20 cm; 4.-5. Rastišče: Vlažne in senčne skalne razpoke. Uspeva le v dolini Trebuše, v okolici Idrije in Ljubljane (Iški Vintgar, Borovniški Pekel) ter na Dolenskem (Kobilji curek pri Robu, Kadice pri Sodražici). Endemit.

	Lepi čeveljc, Cypripedium calceolus	Zavarovan je od leta 1922
Zelnata trajnica; 15-60 cm; 5. -7. Najdemo ga v vlažnih in senčnih predelih subalpskega pasu. Raztreseno uspeva predvsem v Alpah; zunaj alpskega področja pa v okolici Trzina in na Gorjancih.

	Lepi jeglič, avrikelj, Primula auricula	Zavarovan je od l. 1922.
Zelnata trajnica Rastišče: Skalne razpoke v alpinskem in subalpinskem pasu (Alpe). Uspeva tudi ponekod v predgorju (Zasavje, Trnovski gozd, Škocjanske jame), kjer se je ohranil na senčnih mestih še od časa ledenih dob.

	Logarica, močvirski tulipan, Fritillaria meleagris	Zavarovana od l. 1949, ogrožena zaradi izsuševanja rastišč.
Zeljnata trajnica; 10-25 cm; 4. Raste na močvirnih travnikih v nižinah; Ljubljansko barje, porečje Polskave, Pesnice in Lendave, okolica Kostanjevice.

	Mečki, Gladiolus sp.	Rod mečkov je v občini Sežana zavarovan od l.1969, v občini Nova Gorica pa od leta 1976.
Zelnate trajnice;15-40 cm; 5.-6. Rastišče: Vlažni travniki in grmovnata pobočja po vsej Sloveniji.

	Ozkolistni narcis, Narcissus radiiflorus	Zavarovan je od l.1949
Zelnata trajnica; 20-30 cm,3. -5. Uspeva na travnikih v montanskem pasu (Karavanke); košenice na primorskem (Slavnik), poplavni travniki v Prekmurju in na Kočevskem

	Panonski svišč, Gentiana Pannonica	Zavarovana je od l. 1922
Zelnata trajnica; 20-60 cm; 7. Rastišče: Vlažne trate v subalpinskem pasu (Julijske, Kamniške in Savinske Alpe, Karavanke, Pohorje)

	Planika, Leontopodium alpinum	Naša prva zavarovana rastlina (1896), simbol planinstva.
Zelnata trajnica; 5-15 cm; 7.-9 . Rastišče: Trate in skalne razpoke v alpinskem pasu. Uspeva v Julijskih, Kamniških in Savinjskih Alpah, Karavankah in na Notranjskem Snežniku

	Rdeča murka, Nigritella miniata	Zavarovana je od l. 1922.
Zelnata trajnica; 5-15 cm; Socvetje je valjasto in karminasto rdeče. Najdemo jo na tratah v subalpinskem in alpinskem pasu (Notranjski Snežnik, redko v Julijskih Alpah)

	Rjast sleč, Rhododendron ferrugineum	Zavarovan je od l. 1947.
Zimzeleni grmiček; do 90 cm; 6.-7. Podoben je zelo pogostemu dlakavemu sleču, vendar ima rjast sleč gole (nedlakave) in spodaj rdečkaste liste Najdemo ga v pasu rušja na kislih tleh (dlakavi sleč raste le na apnencu): Pohorje, redko v Julijskih Alpah.

	Rumeni sleč, Rhododendrom luteum	Zavarovan je od l.1976, ogrožajo pa ga predvsem vrtičkarji.
Listopadni grm; do 2 m; 5.-6. Rastišče: Zakisani mešani gozdovi v nižinskem pasu. V Sloveniji le na Dolenskem (Boštanj pri Sevnici, Gabrje pod Gorjanci, Vrh pri Topolovcu, Vrhek nad Tržiščem pri Mokronogu).

	Rumeni svišč, košutnik, Gentiana lutea	Zavarovan je od l. 1922, saj sta obe podvrsti zaradi grenčin v koreniki izredno cenjeni zdravilni rastlini.
Zelena trajnica; 45-140 cm 7.-8. Prašnice niso zrasle. Rastišče: Trate v subalpinskem pasu. Uspeva v Julijskih Alpah, redkeje v Karavankah. Na kraških košenicah raste podvrsta z zraslimi prašniki-bratinski košutnik (Nanos, Slavnik, Vremščica)

	Sternbergov klinček, Dianthus sternbergii	Zavarovan je od l. 1922
Zelnata trajnica; 10-20 cm; 6. -8. Njegovo rastišče so kamnite trate v subalpinskem in alpinskem pasu, lahko je naplavljen v alpskih dolinah.

	Širokolistna lobodika, Ruscus hypoglossum	Zavarovana je od l. 1976, cenjena rastlina za zimske šopke.
Zimzeleni grmič;20-40 cm; 4. Uspeva v senčnih, listnatih gozdovih nižinskega in montanskega pasu. Raztresena je po vsej Sloveniji, mestoma pogosto.

	Tisa, Taxus baccata	Zavarovana je od l.1976. Zaradi počasne rasti je tisin les zelo kakovosten in iskan.
Grm ali do 15 m visoko zimzeleno drevo; 3.-4. Uspeva v vlažnih, senčnih predeli bukovih in mešanih gozdov montanskega pasu. V naravi je razmeroma redka (Notranjska, Kozjansko, Pohorje, Kozjak), pogosteje je gojena (Pohorje, Zg. Savinjska dolina).

	Velikonočnica, Pulsatilla grandis	Zavarovana je od l.1949. Zaradi trganja trenutno najbolj ogrožena rastlinska vrsta pri nas.
Zelena trajnica; 10-25 cm; 3.-4. Rastišče: Sončni travniki na apnencu. V Sloveniji raste le na Boču in v okolici Ponikve.

	Venerini lasci, Adiantum capillus-veneris	Zavarovana je na območju občine Nova Gorica od l.1981.
Praprot; 5-35 cm; trosišča se razvijejo od 6.-8. Rastišče: Vlažne apnene skale, ob izvirih in na zidovih v submediteranskem območju (slovenska Istra, Osp, dolina Soče in Bače).