|
|
SEZNAM KOČ, ZAVETIŠČ IN BIVAKOV
Ogledov: 291164Delovni čas
ZAPRTO |
| JAN | FEB | MAR | APR | MAJ | JUN | JUL | AVG | SEP | OKT | NOV | DEC |
Predviden letni delovni čas - možna odstopanja |
|
|
Kontaktni podatki | | Telefon | | | GSM | +386 51 614 780 | | E-pošta | koca.na.dolicu@gmail.com | | Oskrbnik | Marjan Klobučar | Lokacija | | Naslov |   Trenta 88
5232 Soča | Zemlj. širina
Zemlj. dolžina | 46,364867
13,819466 |
Nastanitev | | Ležišča | v sobah - 59
skupna ležišča - 15
zimska soba - 0
zasilna ležišča - 0 | | Jedilnica | 80 sedežev |
|
Dodatna ponudba |   |
Dostop
MOBILNOST V BOHINJU (parkirišča, javni prevoz, P+R parkirišča, brezplačni organizirani prevozi)
Z avtobusom:
- Avtobusna postajaTrenta, nato skozi
Zadnjico in po poti proti Luknji - 5 h.
- Avtobusna postaja Bohinj Jezero
(do Bohinjske Bistrice tudi vlak, naprej avtobus), skozi Voje ter čez Velo polje 6 h.
- Avtobusna postaja Savica, nato čez Komarčo in po dolini Triglavskih jezer - 7 h.
- Avtobusna postaja Bohinj Zlatorog, mimo koče pri Savici ter čez Komarčo in po dolini Triglavskih jezer - 7 h 45.
Z avtomobilom:
- Po gozdni cesti z Loga v Trenti do parkirišča v Zadnjici, do koče 4 h.
- Lokalna cesta iz Ukanca do parkirnega prostora v bližini
Koče pri Savici, čez Komarčo in po dolini Triglavskih jezer - 7 h.
| Opis
Predvideno odprtje koče: 1. julij 2024
---------------------------------------------------------------------------
Koča stoji na sedlu Dolič med Šmarjetno glavo in Kanjavcem. Prvo leseno kočo na Doliču so odprli italijanski planinci 14. septembra 1930. Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo PD Gorje, ki jo je skupaj s SPD Trst obnovilo. Kočo so odprli 15. avgusta 1948; pozimi 1950/51 jo je porušil sneg. Novo kočo so postavili malo višje na varnejšem kraju; graditi so začeli leta 1952, odprli pa so jo 26. julija 1953. Imenovali so jo Tržaška koča; stara želja slovenskih planincev iz Trsta je bila, da bi imeli kočo v Triglavskem pogorju, ki pa je niso mogli uresničiti. Tržaška koča stoji na pomembnem križišču planinskih poti, zato je kmalu postala premajhna. V letih 1972 in 1973 so zgradili velik prizidek in ga funkcionalno povezali s staro kočo; svečana otvoritev povečane in prenovljene koče je bila 19. avgusta 1973. Leta 1993 so vključili mobitel.
Gostinski prostor ogrevajo s pečjo in preko sončnih celic s centralno kurjavo. Voda je kapnica, fotovoltaični sistem in agregat za elektriko, mobitel. Mobitel koče je dosegljiv v času odprtosti koče.
Razgled:
Od koče je obširnejši razgled proti severozahodu na gore nad dolino Zadnjice in Trento. Na vzhodni strani se tik koče dviga ostenje Šmarjetne glave, desno je sedlo Dolič; na južni strani so vrhovi grebena med Velsko in Mišeljsko dolino Mišelj vrh, Na Nizkem in Mišeljska glava, južno pa se tik nad kočo dvigajo ostenja Kanjavca; na severozahodni strani vidimo najprej razsežne strmali triglavske gmote, ki padajo v zatrep Zadnjice, prek katerih pelje nekdanja italijanska tovorna pot, ostenja Vršaca na levi in Pihavca na desni, zadaj pa Bavški Grintavec, Pelce in Jalovec; pogled na Triglav na severu zakrivajo Triglavski podi, levo pa sta Razor in Prisojnik.
|
Planinska literatura |
Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m), čez Hribarice, 2.30 h (Lahka planinska pot)
Zasavska koča na Prehodavcih (2071 m), čez police Kanjavčeve stene, 2.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Koča pri Triglavskih jezerih (1685 m), čez Hribarice, 3.30 h (Lahka planinska pot)
Vodnikov dom na Velem polju (1817 m), po Velski dolini, 2.00 h (Lahka planinska pot)
Dom Planika pod Triglavom (2401 m), po Slovenski planinski poti , 3.00 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Aljažev dom v Vratih (1015 m), čez Luknjo, 5.00 h (Lahka planinska pot)
Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), po Slovenski planinski poti , 5.30 h (Zahtevna planinska pot)
Dom Planika pod Triglavom (2401 m), 1.00 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Triglavski dom na Kredarici (2515 m), po Slovenski planinski poti , 4.00 h (Zahtevna planinska pot)
|
Vzponi na vrhove Triglav (2864 m), po Slovenski planinski poti, 2.30 h (Zelo zahtevna planinska pot)
Kanjavec (2569 m), čez Hribarice, 2.00 h (Lahka planinska pot)
Kanjavec (2569 m), čez vzhodna pobočja, 1.30 h (Zahtevna planinska pot)
Mišeljski konec (2453 m), iz Velske doline, 1.30 h (Brezpotje)
|
 Knjiga pohval in pritožb
| | |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se