sreda, 6. december 2023, ob 6. uri
(Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Triglav, naš dom | TV SloSi predstavljate, da bi se z vlakom odpeljali na vrh Triglava? Ali pa pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču? Kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so celo obstajali načrti. Vabljeni k ogledu dokumentarno-izobraževalnega filma (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine: Triglav, naš dom s spletnem arhivu TV Slovenija. Da pridemo v gore, se je treba potruditi, premagati strmino, napor, včasih tudi samega sebe. In potem v tišini uživati. Kaj pa, če bi vstopili na vlak recimo v Ljubljani in bi po nekaj presedanjih lahko izstopili na vrhu Triglava? Kaj če bi lahko pod našim očakom smučali in spali v mondenem turističnem središču pod Triglavom? In kaj če bi pod njegovim vrhom kraljeval ogromen observatorij? Za vse to so obstajali celo načrti ... Peter Mikša nas bo popeljal po poti vseh neuresničenih načrtov za "modernizacijo" Triglava.
To zanimivo poglavje slovenske planinske zgodovine v svoji knjigi Triglav je naš odstira tudi Dušan Škodič. Ob koncu leta 1897 je Planinski vestnik objavil kratko razmišljanje Jakoba Aljaža z naslovom: Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli ter podnaslovom Božične sanje Aljaževe. V njem je razmišljal o zanimivi viziji - da bo nekoč na vrhu Triglava stal grand hotel, do njega pa bo vozil električni vlak. Danes si težko predstavljamo ta projekt, a v času, ko so se v tujini že gradile železnice, npr. na Jungfrau in Zugspitze, to ni zvenelo bogokletno. Nastala sta celo dva projekta konstruktorja Fritza Steinerja - za cenejšo turistično cesto z vzpenjačo ter dražjo in udobnejšo železniško progo z zobato železnico prav na vrh Triglava.
Knjiga Triglav je naš ob letošnji 130. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD), predhodnika Planinske zveze Slovenije (PZS), na podlagi nepričakovano odkritih arhivov na novo osvetljuje začetke organiziranega planinstva in alpinizma na Slovenskem. (foto Manca Ogrin)
O vseh teh zamislih je že pred časom poročal Planinski vestnik.
Planinski vestnik, 1897/12, str. 192 (ponatis 2005/2, str. 42)
Kaj bodo naši potomci s Triglavom počeli? (Božične sanje Aljaževe).
V duhu vidim električni vlak iz Luknje na Triglav in vrhu Triglava "Grand-Hotel". Od kod pa vzemo gonilno moč? Iz Soče blizu Baumbachove koče, kakih 7 km daleč, nekoliko tudi iz Zadnjice, ki izvira iz Triglava.
Po grebenu od Luknje do vrha Triglava je precej varno pred plazovi, in torej vsa naprava omogočena, če se dobi - denar. Trst in druga mesta bodo vsled novih in cenejših železnic v prihodnosti bližnji sosedje našega častitljivega Triglava, naprava bo nesla, in če je to, tudi židje radi založe denar. Naše društvo te železnice ne bo oviralo in zavidalo, kakor nekateri neprijatelji nam nasproti postopajo.
Planinski vestnik, 2017/12, str. 58-61: Dušan Škodič: Kako si (ostal) krasan! Zobata železnica na Triglav
Projekt triglavske železnice (Das Triglavbahnprojekt) je izdelal leta 1907/1908 dr. Fritz Steiner, cesarsko--kraljevi konstruktor na visoki tehnični šoli v Pragi.
Planinski vestnik, 2015/04, str. 10-14: Dušan Škodič: Observatorij na vrhu Triglava (Bili smo mu bliže, kot si danes mislimo)
V članku o observatoriju na Triglavu so zagotovo najbolj zanimive slika makete observatorija in različne idejne skice arhitekta Franca Kugliča, na katerih vidimo več različic načrtovanega objekta. |
|
