Društva podajo predloge tem za obravnavo na seji skupščine najkasneje 60 dni pred skupščino. Do predlogov tem za obravnavo na skupščini se opredeli predsedstvo PZS, o njihovi uvrstitvi na dnevni red pa odloča UO PZS. Predsednik PZS skliče skupščino in obvesti društva najkasneje 30 dni pred datumom skupščine. Skupaj s sklicem objavi dnevni red, gradivo in predloge sklepov. 

 

Zaradi delegatskega principa pri sestavi Skupščine PZS, je postopek sprejemanja sklepov tak, da mora predsednik PZS najkasneje 30 dni pred dnevom skupščine obvestiti društva tudi o predlaganih sklepih. Predloge sklepov je dolžan poslati skupaj z dnevnim redom in gradivom. To je potrebno zato, da se društva lahko opredelijo do predlaganega gradiva in predlaganih sklepov ter da delegatom lahko dajo navodila kako naj o tem razpravljajo in glasujejo. 
 

Društva lahko na podlagi 2. odst. 43. člena Statuta PZS vlagajo pisna dopolnila k objavljenim sklepom do 10 dni pred dnevom skupščine. Do teh dopolnil se opredeli predsedstvo PZS in vsaj 5 dni pred sklicem (t. j. pred dnevom skupščine) objavi dopolnila in svoja stališča do teh dopolnil na spletnem mestu PZS. 
 

Društva, ki na skupščino pošljejo delegate imajo pravico v naprej vedeti o čem bo skupščina odločala in se do predlaganih sklepov vključno z amandmaji opredeliti. Tako je določbo drugega odstavka 22. člena Poslovnika o delu skupščine PZS, da lahko razpravljavec na skupščini predlaga sklepe, treba razumeti kot izjemo od predvidenega postopka in jo zato tudi restriktivno uporabljati. Glede na naravo skupščine Planinske zveze Slovenije, ki predstavlja najvišji organ organizacije, ki jo sestavljajo predstavniki društev, ki so člani zveze, je potrebno določbo razlagati na način, da lahko izjemoma sklepe predlagajo samo delegati društva in ne vsak razpravljavec. Saj bi glede na javnost skupščine PZS v nasprotnem primeru to pomenilo, da bi lahko vsak posameznik predlagal sklepe. To pa je v nasprotju z naravo razmerja zveza - društva in povsem poruši redni postopek predlaganja sklepov na skupščini, ki poteka pred samo skupščino. 

Glede na predviden postopek predhodnega predlaganja sklepov, je potrebno izjemo v 22. členu Poslovnika o delu skupščine PZS razlagati tudi na način, da se mora tudi sama vsebina teh morebitnih predlogov sklepov na sami skupščini neposredno nanašati na obravnavano tematiko na dnevnem redu in vsebinsko ne sme odstopati. 
 

S takim načinom dela skupščine PZS se zagotovi uravnoteženo razmerje med možnostjo neposredne participacije društev na najvišjem organu zveze in na drugi strani omogoči vsakemu društvo, da se predhodno seznani z obravnavanimi vsebinami, se opredeli do tega v svojih organih ter delegatu poda ustrezna stališča za glasovanje.

Damjan Omerzu, strokovni sodelavec PZS

Borut Vukovič, Vodja Odbora za pravne zadeve PZS