NOVICE  

Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju FURS) je 17. decembra 2015 objavil podrobnejša pojasnila, kdaj je potrebno za plačilo članarine v društvu izdati račun in ga davčno potrditi. Stališče FURS-a je, da v kolikor se članarina uporabi za sofinanciranje izleta za člane, za izdajo društvenega glasila, za kritje članskega zavarovanja ipd., mora društvo izdati račun in ga davčno potrditi. Takšno stališče FURS torej pomeni, da so planinska društva dolžna izdajati in potrjevati račune tudi za članarino.                                                    

Spodaj objavljamo vprašanja, ki smo jih naslovili na FURS ter njihove odgovore (PZS direktno ali v sodelovanju s CNVOS).

Članarina in davčna blagajne 

Oseba se včlani v avtomobilistični ali športni klub in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Na podlagi statuta ali sklepa pristojnega organa društva pripada vsem članom tudi nezgodno zavarovanje za primer poškodbe pri tekmovanju oz. pri izvajanju športne aktivnosti, za katero je kljub ustanovljen, s čimer se želi člane pri izvajanju športa vsaj delno zavarovati. Gre torej za neko ugodnost, pri kateri pa ni nujno da jo bo član sploh kdaj deležen. Ali je to predmet DDV?
Iz vprašanja ne izhaja, kdo sklepa oz. opravi zavarovanje. Če gre za kolektivno zavarovanje, kjer je zavarovalec društvo, se šteje, da društvo opravi oproščeno storitev zavarovanja svojim članom.  V takem primeru mora društvo članu društva izdati račun in ga davčno potrditi.

Oseba se včlani v ribiško društvo ali društvo upokojencev in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta društva. Ena od pravic članov je tudi, da brezplačno prejemajo društveno glasilo, če to želijo.
Če gre zgolj za interno oz. društveno glasilo, ki se razdeli članom in je povezano s storitvami, ki jih davčni zavezanec opravlja svojim članom kot povračilo za članarino, in če gre pri društvu kot davčnemu zavezancu v vsakem posameznem primeru dobave za dobavo, oproščeno po 11. točki prvega odstavka 42. člena ZDDV-1 oziroma izpolnjuje pogoje za oprostitev po 43. členu ZDDV-1, lahko od društvenega glasila uveljavlja oprostitev plačila DDV. V takem primeru z dobavo društvenega glasila članu društva, društvo opravi oproščeno dobavo, ki jo je član društva sicer že plačal v delu plačila članarine, zato mora društvo zagotoviti, da je za opravljeno dobavo izdan račun najpozneje, ko je dobava opravljena in plačana. Če je račun plačan z gotovino po ZDavPR, torej tudi, če je račun ali del računa za društveno glasilo plačano iz članarine, ki je bila plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.

Oseba se včlani v društvo upokojencev in plača članarino, ki je obvezna za vse člane na podlagi statuta. Društvo enkrat letno za vse svoje člane organizira izlet, pri čemer se člani sami odločijo ali bodo na izlet šli ali ne. V kolikor se za to odločijo pa je udeležba zanje brezplačna in društvu ne plačajo nič dodatnega.
V primeru, ko društvo organizira izlet za člane društva, opravi storitev, ki je predmet DDV. Iz pojasnil FURS izhaja, da mora v takem primeru društvo razmejiti članarino na del, ki je namenjen delovanju društva in na del, ki je namenjen plačilu dobav, ki se opravijo članom društva, in članarina torej po vsebini predstavlja plačilo za te dobave. V primeru, ko društvo opravi storitev organizacije izleta članom društva pa mora zagotoviti, da je izdan račun. Če je račun plačan z gotovino po ZDavPR, torej tudi, če je račun ali del računa za izlet plačan iz članarine, ki je bila plačana z gotovino, ga mora tudi davčno potrditi.

Glede na izpostavljeni pogoj, da članarina ne sme predstavljati ugodnosti za člane se postavlja vprašanje, ali je ta pogoj izpolnjen, v kolikor pristojni organ društva določi, da se celotni znesek iz članarin porabi za delovanje društva (npr. za stroške poslovanja), ugodnosti za člane (npr. izlet, brezplačno glasilo in podobno, zgoraj napisano) pa društvo krije iz drugih virov kot so npr. donacije.
Če društvo članom dejansko omogoči brezplačno dobavo, kot npr. brezplačno udeležbo na izletu, brezplačno dobavo glasila, brezplačno udeležbo na določenem seminarju in se taka dobava (udeležba na izletu, dobava glasila, udeležba na seminarju), ne krije iz članarine ampak iz prejetih sredstev donacij, članu torej ni treba plačati za udeležbo, potem brezplačno opravljena storitev ni predmet DDV. Gre namreč za storitev, opravljeno za namene opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, za katero se šteje, da ni bila opravljena za plačilo in kot taka ni predmet DDV. Pojasnjujemo pa, da če donacije po vsebini predstavljajo  plačilo za opravljeno dobavo, kar pa je treba presojati v vsakem konkretnem primeru posebej, je treba od njih obračunati DDV.

Prostovoljstvo

Ali mora imeti (planinsko) društvo s prostovoljci (člani društva, ki delajo prostovoljno) sklenjeno pogodbo o sodelovanju?
Ne! Zakon o prostovoljstvu glede delovanja prostovoljcev določa:

• če organizacija ni vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij, ni potrebna nobena pisna pogodba. Zadošča torej usten dogovor.
• če je organizacija vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij, potem mora s prostovoljci, ki zanjo delajo več kot 24 ur letno, imeti sklenjen dogovor o prostovoljskem delu, ki pa je lahko ali usten ali pisen. Od tega je izjema, ki je opisana spodaj.
• če organizacija JE vpisana v vpisnik prostovoljskih organizacij IN gre za prostovoljsko delo, ki vsaj pol leta traja 20 ur tedensko (t.i. prostovoljska služba) ali če gre za mladoletne prostovoljce, potem mora biti dogovor pisen. Primer pisnega dogovora najdete na spletni strani Centra za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij (CNVOS).

Razen v izjemnih primerih (prostovoljska služba ali mladoletni prostovoljci) tako ni potrebna nobena (pisna) pogodba.

Ali lahko prostovoljec dela več kot 8 ur na dan oz. ali mora biti v pogodbi opredeljen delovni čas?
Omejitve števila ur ni. Zakon sicer pravi, da morajo organizacije, ki so vpisane v vpisnik prostovoljskih organizacij, pri prostovoljskem delu spoštovati enaka pravila kot veljajo za zaposlene po ZDR-1, torej pravico delavca/prostovoljca do odmora, počitka, itd. Ne omenja pa nobene številčne omejitve glede števila delovnih ur opravljenih v določenem časovnem obdobju.

Za organizacije ki niso vpisane v vpisnik, pa ni niti zgoraj omenjenih omejitev oz. obveznosti.

Brezplačno lahko člani društva opravljajo naloge za dejavnost društva
Seveda je prepovedano zaposlovanje in delo na črno, a zakon omogoča tudi nekaj izjem za prostovoljno delo članov društva.

V primeru prostovoljnega oz. brezplačnega dela članov društva kot so nujna dela,  humanitarno delo, delo za invalidske organizacije, prostovoljsko delo ter dobrodelno delo. Prostovoljno delo pomeni, da član za svoje delo ne prejme plačila oz. katere druge osebne koristi.

Član društva lahko torej opravlja brezplačno delo v imenu in za račun društva, če dokaže, da je član društva. Pomembno je tudi to, da člani društva lahko izvajajo le tista dela, ki so povezana z nalogami in dejavnostmi društva - gre torej za dejavnosti, katere so opredeljene v temeljnem aktu društva (pravila, statut, ...).

Podlaga za tako delo je torej članstvo v društvu in temeljni akt društva, v katerem je opredeljena tako pridobitna dejavnost, kot tudi naloge, ki jih člani opravljajo za namen uresničitve dejavnosti društva.

V primeru inšpekcijskega nadzora se v vsakem konkretnem primeru ugotavlja, člani društva
dejansko opravljajo delo brezplačno in ali se pridobitna dejavnost opravlja v mejah, ki je v
organizacijski obliki društva dovoljena po Zakonu o društvih.

Praktični primeri sprejemljivih prostovoljnih/brezplačnih del članov društva (če je društvo registrirano za izvajanje teh dejavnosti):

• prodaja jedi in pijače na posameznem dogodku (pohod, planinski ples, planinski tabor, ...);
• prodaja reklamnih izdelkov društva v primeru promocije društva;
• delo oskrbnika planinske koče, ki ga opravlja član planinskega društva.

Povzeto po sporočilu za javnost FURS (original objavljen spodaj).

 Dodatna pojasnila FURS-a o opravljanju del za društva (135 kB)