Planinski vestnik, najstarejša še izhajajoča slovenska revija,
slovenske ljubitelje gora razveseljuje že 120 let. Njegova prva številka
je kot glasilo
Slovenskega planinskega društva v Ljubljani izšla 8.
februarja 1895. Spremljevalec planincev že vse od časa Jakoba Aljaža je
skupaj s prvimi bralci prisostvoval postavitvi Aljaževega stolpa na vrhu
Triglava, z njimi se je veselil prve koče na Kredarici, poročal o
odprtju naših prvih poti v visokogorje in pozneje podoživljal drznost
prvih plezalcev doma, ko je dozorel čas, pa tudi na najvišjih vrhovih
sveta.
V vseh obdobjih svojega izhajanja je bil ogledalo dela planinske
organizacije, gorniške kulture, odraz splošnih razmer in duševnega
doživljanja gora Slovencev, danes pa predstavlja najpopolnejši
zgodovinski arhiv slovenskega planinstva in njegove krovne organizacije,
Planinske zveze Slovenije.
Ne bere se kot običajna revija, temveč kot povabilo planincem,
alpinistom, smučarjem, kolesarjem, jamarjem, jadralnim padalcem ali
zgolj gorskim estetom, skratka vsem, ki jim veliko pomeni, da se s
svojih aktivnosti v gorah vrnejo domov zadovoljni in notranje
izpolnjeni. Razstava ob 120-letnici Planinskega vestnika slikovito in s
poudarkom na današnji vsebini prikazuje dejavnost revije, njen pomen in
poslanstvo. V pritličju Knjižnice Otona Župančiča v Ljubljani je razstava na ogled do 31. marca 2015.
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Za oddajo komentarja se 
Prijava
O avtorjih