Predstavitev

V letu 2012 je imela v 277 planinskih društvih 57.520 članov vseh kategorij. Tako A in B člane, B1 člane (kamor so vključeni starejši od 65 let), člane S+ Š (kamor sodijo študentje in srednješolci), ter mlade člane P + O (predšolski in osnovnošolski otroci). Glede na število prebivalcev Republike Slovenije to pomeni več kot 2,8 % vsega prebivalstva. Od skoraj 58.000 članov je bilo v PZS včlanjenih 17.971 mladih planincev, od predšolskih otrok do starosti 26 let.
Od januarja 2013 Planinska zveza Slovenije združuje 278 planinskih društev in klubov.

Včlanjevanje v PZS je pomembno zaradi več prednosti. Med najpomembnejšimi je zavarovanje članov PZS v gorah Slovenije in Evrope za primer trajne invalidnosti ali nezgodne smrti, ter za primer reševanja izven Slovenije v gorah Evrope. Za člane kategorije A+ pa po celem svetu. Imamo tudi zavarovanje za odgovornost proti tretji osebi.

Planinska društva upravljajo s 176 planinskimi kočami, zavetišči in bivaki z okoli 6.000 ležišči. Slovenske gore letno obišče okoli 1,4 milijona obiskovalcev.

Za mrežo 1.661 planinskih poti v skupni dolžini 9000 km po vsej Sloveniji skrbijo za to usposobljeni markacisti. Planinska društva vzdržujejo tudi 78 transverzalnih poti - obhodnic. V letu 2007 je bil sprejet Zakon o planinskih poteh.

V okviru Planinske založbe izdaja planinske zemljevide in vodnike, ki pokrivajo ves gorski svet Slovenije, ter strokovno in leposlovno literaturo. Planinski vestnik je najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja; prvič je izšla že leta 1895.

Od leta 2010 je večina zgodovinskega in arhivskega gradiva hranjenega v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani, odprtem v avgustu 2010. Od junija 2012 je del knjižničnega gradiva iz knjižnice Planinske zveze Slovenije v Planinskem kotičku  v Mestni knjižnici Ljubljana, Kersnikova 2, Ljubljana.

PZS je nosilka in izvajalka kar 25 programov strokovnega usposabljanja, po katerih usposablja mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turno-kolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst.

V PZS je vključena svetovno prepoznavna alpinistična dejavnost, ter tekmovalni športi kot so športno plezanje, ledno plezanje, tekmovalno turno smučanje in planinska orientacija. Prav tako smo v letošnjem letu ustanovili slovensko mladinsko alpinistično reprezentanco (SMAR).

Za člane planinskih društev pri izvajanju planinskih aktivnosti (izleti, pohodi, turi, planinski tabori, planinske šole in druga izobraževanja ...) skrbijo strokovni kadri, ki jih usposablja PZS. V planinskih društvih vodijo izlete v gore in skrbijo za člane registrirani vodniki PZS. Najmlajše planince v vrtcih, šolah in planinskih društvih vzgajajo mentorji planinskih skupin.

Vsem planincem, obiskovalcev gora vedno želimo srečno pot in varen korak. Vse pa opozarjamo, da se v gore in na svoje planinske poti podajate primerno opremljeni, izbirajte poti, primerne svojim psihofizičnim sposobnostim, pred odhodom preverite tudi vremensko napoved, stanje poti in odprtost koč, odpravite se dovolj zgodaj in o svojih poteh in načrtih obvestite domače. Vedno imejte tudi v mislih, da ste na vrhu šele na polovici poti - naš cilj je varno priti domov.

Na alpinističnih tečajih učijo tečajnike veščin registrirani inštruktorji alpinizma. V okviru PZS je v planinskih društvih 42 alpinističnih (plezalnih/športnoplezalnih) odsekov in klubov.

Športni plezalci in plezalke so med najboljšimi na svetu in delujejo znotraj 32 klubov za športno plezanje, ki so člani PZS. Urijo se na okoli 100 plezalnih stenah po vsej Sloveniji, zanje pa skrbijo trenerji in inštruktorji športnega plezanja. PZS ima od leta 2007 dalje status društva, ki deluje v javnem interesu na področju športa.

Komisija za varstvo gorske narave poleg skrbi za varovanje okolja in narave usposablja varuhe gorske narave, ki delujejo znotraj 12 odborov za varovanje gorske narave v okviru posameznih meddruštvenih odborov. PZS ima od leta 2007 dalje tudi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave.

Naravno okolje je danes odprto in dostopno bolj kot kdaj prej, to pa prinaša vanj tudi mnogo negativnih posledic. Eden izmed pomembnih začetnih korakov je ozaveščanje in poglabljanje znanja o naravi, tako pri prebivalcih kot pri obiskovalcih, še posebno pri otrocih, mladostnikih in mladih.

Planinska zveza Slovenije si močno prizadeva za sprejetje zakona o omejitvi vožnje z vozili v naravnem okolju, ki ga je Ministrstvo za okolje RS pripravilo na podlagi Uredbe iz leta 1995. Pri tem prizadevanju je združila svoja prizadevanja s skupnimi prizadevanji Lovske in Ribiške zveze Slovenije, v januarju 2013 se jim je pridružila tudi Zveza tabornikov Slovenije.

Z akcijama Vozni redi v Alpah in Ogenj v Alpah pa je združila moči s CIPRO Slovenija (pri Ognju v Alpah sodeluje tudi Triglavski narodni park) in opozorila na trajnostni razvoj, pomembnost mobilnosti, ozaveščanje in ohranjanje narave. Pri obeh akcijah je Planinska zveza Slovenije sodelovala v 2011 in v 2012. Tudi v  letu 2013 aktivno sodeluje tudi pri Dnevu Alpske konvencije.

V začetku februarja 2011 so poslanci sprejeli Zakon o prostovoljstvu, Planinska zveza Slovenije pa se je že vpisala v vpisnik prostovoljskih organizacij.

Zaradi svojega programa dela na področju preventive, zagotavljanja varnosti v gorah in pomoči skupinam oseb s posebnimi potrebami ter sodelovanja z društvi srčnih in onkoloških bolnikov je Planinska zveza Slovenije v letu 2008 s strani Ministrstva za zdravje pridobila status humanitarne organizacije, v letu 2010 pa še status organizacije, ki deluje v javnem interesu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Planinska zveza Slovenije, Mladinska komisije je v februarju 2013 pridobila status mladinske organizacije v javnem interesu v mladinskem sektorju in status nacionalne mladinske organizacije.

V Sloveniji je Planinska zveza Slovenije članica Olimpijskega komiteja Slovenije - Združenja športnih zvez in Združenja društvenih organizacij Slovenije ZDOS.

Dogovor o sodelovanju ima sklenjen z Gorsko reševalno zvezo Slovenije, s Slovenskim gorniškim klubom Skala in z Rdečim križem Slovenije - Zvezo združenj.

Dogovor o sodelovanju na področju trajnostnega razvoja in pri skupnih prizadevanjih varovanja in ohranjanja biotske raznovrstnosti so sklenile Planinska, Ribiška, Lovska, Turistična, Čebelarska in Kinološka zveza Slovenije.

Planinska zveza Slovenije je članica tudi več mednarodnih športnih združenj, ki delujejo na področju planinstva, med njimi je PZS članica UIAA (Mednarodnega združenja planinskih organizacij) in CAA (Združenja planinskih organizacij alpskega loka), v katerih ima svoje predstavnike v več komisijah UIAA in CAA. PZS je članica tudi Evropske popotniške zveze ERA, Mednarodne turnosmučarske zveze ISMF, Mednarodne zveze za športno plezanje IFSC, Mednarodne komisije za reševanje v gorah IKAR - CISA; PZS je pridružena članica Združenja planinskih organizacij Balkana (Balkan Mountaineering Union, BMU), pristopila je k EU planinskemu forumu (EU Mountaineering Forum). PZS pa je članica tudi mednarodnega Združenja za reciprociteto. Planinske zveze, podpisnice sporazuma o reciprociteti, nudijo članom teh planinskih zvez enak popust pri prenočevanju v planinskih kočah, kot ga nudijo svojim članom.