FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

gamska: sreda, 15. februar 2006, ob 13.31 uri; ogledov: 0

Zanima me, ali za hojo v gore namenoma kondicirate. Včasih namreč vidim koga, ki "skoraj teče" gor, pa se mi je porodilo to vprašanje. Èe ja, kako? 8) Lp

gamska: sreda, 15. februar 2006, ob 13.31 uri

Zanima me, ali za hojo v gore namenoma kondicirate. Včasih namreč vidim koga, ki "skoraj teče" gor, pa se mi je porodilo to vprašanje. Èe ja, kako? 8) Lp

Luki: sreda, 15. februar 2006, ob 14.17 uri

Ja, se kondicioniram(o). Zakaj? Pozimi je tako ali drugace tezje hoditi (navzgor). Imas vec opreme (teza), vcasih je potrebno gaziti. Mogoce bi lahko kot dobro stran tega vzeli to da je hladneje, ampak all in all se meni zdi bolj naporno. Za vzpone do 1000m visinske razlike se nekako gre, ampak kaj vec je pa brez kondicije (in opreme) neumno in nevarno - sploh pozimi. Poleg tega pa vsi vemo da je tezje dihati visje ko gres. Poleti je sicer nahrbtnik malo lazji, vendar pa je tudi bolj vroce in potrebujes vec tekocine. Kondicijo nabiram na Smarni Gori/Grmadi ali pa na hribu za hiso. V povprecju 3x na teden pozimi, poleti ponavadi veckrat. Nedelje pa so ponavadi rezervirane za pristope (vendar ne vse, vcasih so sobotni veceri prenaporni ) Tecem se po ravnem bolj tezko, vendar pa lahko recem da gremo v hribe kar hitro. Eden izmed dejavnikov so tudi leta -> maksimalni srcni utrip. Teoreticno je to 220 - leta, torej v mojem primeru 220 - 26 = 194, vendar pa je spet odvisno koliko vzdrzljivosti imas. Potem zimski Grintavec izgleda nekako takole (ura se je malo zmedla in na vrhu pokazala 100m prevec - verjetno zaradi pritiska). [img:c284a456c0]http://www.thz.net/grintovec.jpg[/img:c284a456c0] Vzpon do kokrskega sedla (1800m) je sel kar hitro, zrak je se gost, bilo je dovolj toplo za hojo v kratkih rokavih pa se utrujen nisem bil. Naprej na Grintavec je slo pocasneje, ker je zrak tanjsi, na nogah sem imel dereze pa tudi utrujen sem bil ze malo. Nazaj dol gre sicer lazje, vendar se pri hitrejsih spustih tudi kar malo namatras. Lp, Luka

tine: sreda, 1. marec 2006, ob 11. uri

Sam se prav namensko za hojo v hribe ne kondiciram. Je pa res, da se ture glede na zahtevnost (višinska razlika, težavnost pristopa...) postopno stopnjujejo. To velja predvsem pozimi. Èe dokaj redno hodiš pozimi v hribe potem spomladi in poleti s kondicijo ne sme biti problemov. Treba pa je vedeti, da je glede kondicije precej več v glavi kot pa si mislimo. Glede tega kar je napisal Luki, da je pozimi težje hoditi v hribe. Po eni strani mu dam prav po drugi pa ne. Po eni strani imaš res več opreme (cepin, dereze, mogoče kakšen flis več, čeprav je moj nahrbtnik poleti in pozimi enako težak) se predira sneg in je potrebno gaziti. Po drugi strani pa, če so idealne razmere kot so bile januarja je veliko lažje, saj hodiš z derezami in delaš take korake kot ti paše. Lahko greš direkt in si pomagaš s cepinom po kakšni grapi, kar je poleti zelo zelo težko. Tudi sestopanje je lažje če sneg ni pretrd ali leden. Lp Tine

gamska: sreda, 1. marec 2006, ob 13.30 uri

Treba pa je vedeti, da je glede kondicije precej več v glavi kot pa si mislimo.
To lahko potrdim 100 %. Rekla bi, da je nekje 80 % psihične moči, 20 % pa fizične. Marsikomu ni jasno, kako lahko npr. jaz, ki opravljam delo v službi cca. 85 % sede za PC-jem, hodim recimo 7-8 ur. . Sej ne, da bi se hvalila, ampak če nekaj delaš s srcem, boš nekaj naredil, pa tudi če si še tako utrujen. Fajn sicer je, da poleg tega, da redno hodiš v hribe, tudi doma kaj narediš na kondiciji. Jaz npr. malo tečem, orbitrek, telovadba,... pa še kakšno gajbo pira kam nesem,... pa smo vsi zadovoljni...

Filip: sreda, 1. marec 2006, ob 13.46 uri

Treba pa je vedeti, da je glede kondicije precej več v glavi kot pa si mislimo.
Popolnoma se strinjam z vsem, kar si napisal, razen s tem stavkom. Je pa seveda res, da je ta izraz "vse je v glavi" blaaaaazno moderen.

primoza: sreda, 1. marec 2006, ob 18.23 uri

Ja, se kondicioniram(o). Zakaj? Pozimi je tako ali drugace tezje hoditi (navzgor). Imas vec opreme (teza), vcasih je potrebno gaziti. Mogoce bi lahko kot dobro stran tega vzeli to da je hladneje, ampak all in all se meni zdi bolj naporno. Za vzpone do 1000m visinske razlike se nekako gre, ampak kaj vec je pa brez kondicije (in opreme) neumno in nevarno - sploh pozimi. Poleg tega pa vsi vemo da je tezje dihati visje ko gres. Poleti je sicer nahrbtnik malo lazji, vendar pa je tudi bolj vroce in potrebujes vec tekocine. Kondicijo nabiram na Smarni Gori/Grmadi ali pa na hribu za hiso. V povprecju 3x na teden pozimi, poleti ponavadi veckrat. Nedelje pa so ponavadi rezervirane za pristope (vendar ne vse, vcasih so sobotni veceri prenaporni ) Tecem se po ravnem bolj tezko, vendar pa lahko recem da gremo v hribe kar hitro. Eden izmed dejavnikov so tudi leta -> maksimalni srcni utrip. Teoreticno je to 220 - leta, torej v mojem primeru 220 - 26 = 194, vendar pa je spet odvisno koliko vzdrzljivosti imas. Potem zimski Grintavec izgleda nekako takole (ura se je malo zmedla in na vrhu pokazala 100m prevec - verjetno zaradi pritiska). Vzpon do kokrskega sedla (1800m) je sel kar hitro, zrak je se gost, bilo je dovolj toplo za hojo v kratkih rokavih pa se utrujen nisem bil. Naprej na Grintavec je slo pocasneje, ker je zrak tanjsi, na nogah sem imel dereze pa tudi utrujen sem bil ze malo. Nazaj dol gre sicer lazje, vendar se pri hitrejsih spustih tudi kar malo namatras. Lp, Luka
Madina, kako vam uspe obdržati srčni utrip nad 130 pri spustu? Jaz lahko še tako divjam navzdol, pa ne gre čez 130. Na poti Stahovica-pasje pečine-Velika planina je ob času 1ura25 Povprečno je na poti navzgor 175, navzdol pa ob času 1h40 110. Višinska razlika cca 1300 m.

Luki: sreda, 1. marec 2006, ob 20.02 uri

Jah, to je tist kanal pod zicnico, udiral se je do riti, cas in visinsko razliko pa lohk iz grafa preberes :) Zato je tko fajn pozimi dol hodt. Sam ne po gazi tega pocet. Ce tko gledas je tut za kurjenje mascob 130 boljs kot 110 ;) Kar se tice tistga vse je v glavi. JA, se strinjam, veckrat ko gres vec izkusenj mas. Tako ves kako hitro hodit, kdaj se ustavit, kdaj pit in kar je glavno, ves da zmores. Ko gre nekdo prvic v nek lahek hrib si tut na vrhu rece "that was personal", sam pol tudi sam sebi bolj zaupas in je lazje. Vsen pa ne mors z napumpanim egom in 0 kondicije prlezt kamorkoli. Lp, Luka

marfi: sreda, 1. marec 2006, ob 20.18 uri

udiral se je do riti
Na višinogramu teh nihanj ni opaziti. :D

tine: četrtek, 2. marec 2006, ob 7.34 uri

Luki maš prav, ko pravi, da ne moreš plezati kamorkoli samo z egom pa 0 kondicije. To bi bilo res malo preveč samozavestno in predvsem neodgovorno. Potem ima pa GRS delo po nepotrebnem. Ta predpostavka velja v primeru, da imaš že nekaj kondicije in izkušnje, potem pa dela samo glava. V takem primeru lahko dosežeš veliko več, samo če imaš močno voljo in si toliko psihično močan, da si zmožen, da se samo meter pod vrhom obrneš, če oceniš, da razmere niso ugodne. Gora bo tudi jutri tam tebe pa lahko, da ne bo več. Lp Tine

xmovc: četrtek, 2. marec 2006, ob 9.54 uri

samo če imaš močno voljo in si toliko psihično močan, da si zmožen, da se samo meter pod vrhom obrneš, če oceniš, da razmere niso ugodne.
No vidiš to pa ne morem. Pa če grem po trepalnicah gor :!: :oops:

Filip: četrtek, 2. marec 2006, ob 10.05 uri

[b:abce3138f7]En[/b:abce3138f7] meter pod vrhom je seveda namerno pretiravanje. Sam (ali v dvoje) pa sem se že obrnil večkrat: - na Luknji, ker je ledeno rosilo in je bilo vse gladko; - na pol poti med Staničevo in Cmirom, ker sva se bala, da bova dobila sončarico; - na pol poti med Kališčem in vrhom Storžica, ker bi sicer partnerka obnemogla Pa ni bila potrebna kaka super močna volja, odločitve so bile lahke in hitre.

tine: četrtek, 2. marec 2006, ob 10.52 uri

Filip s tem enim metrom nisem hotel nič pretiravat ampak sem dal čisto tako za primerjavo. V glavnem mislim, da veste kaj sem hotel povedat, da gora počaka. Da ne rinemo na vrh za vsako ceno. Smo se lansko leto v Južnih Alpah obrnili slabih 100m pod vrhom štiritisočaka zaradi pozne ure in zelo nevarnega vršnega grebena, kljub temu, da je želja po osvojitvi zorela pol leta in smo se vozili tako daleč. No in gora še vedno stoji in jaz tudi. Lp Tine

Filip: četrtek, 2. marec 2006, ob 11. uri

Razumem, Tine. Ne vem, kje sem že zadnjič bral, da je oskrbnik neke planinske koče dejal planincem, da gora ni žaba, da bi skakala sem pa tja :lol: torej naj kar lepo počakajo in bo gora še vedno tam.

tine: četrtek, 2. marec 2006, ob 11.12 uri

Da bi bilo vsaj več takih, ki to razumejo. Lp Tine

xmovc: četrtek, 2. marec 2006, ob 13. uri

Sicer se vtikam v Filipovo področje, vendar če se ne motim so nad dolino 7J Štapce :? Sicer pa, če je vreme nepredvidljivo si pač izbereš cilj, ki se ga da kljub slabemu vremenu doseči. Do sedaj sem obračal edino, če sem imel s seboj otroke in sem ocenil, da bi bilo nadaljevanje nesmiselno/tvegano.

Filip: četrtek, 2. marec 2006, ob 13.20 uri

Nič se ne vtikaš, nimam rezervirano zase So Štapce, res. Jaz si predstavljam, da tako tam okoli rečejo stopnicam, nisem pa prepričan, če je to res.

Filip: četrtek, 2. marec 2006, ob 13.27 uri

Razumem, Tine. Ne vem, kje sem že zadnjič bral, da je oskrbnik neke planinske koče dejal planincem, da gora ni žaba, da bi skakala sem pa tja :lol: torej naj kar lepo počakajo in bo gora še vedno tam.
Sem se spomnil, to je iz knjige Nevarnosti v gorah Nemca Pita Schuberta: http://pzs.si/zalozba/knjiga.php?kat=5&literatura_id=143 Èeprav moram pripomniti, da je hudo štorasto prevedena, kjub doktorskim nazivom prevajalca in lektorjev. Spomnim se, da piše recimo "Šraub je zato, da se zašrauba" Kot da bi se pomen pri lepem prevodu kaj izgubil: Vijak je zato, da se privije :!:

marfi: četrtek, 2. marec 2006, ob 13.30 uri

So Štapce, res. Jaz si predstavljam, da tako tam okoli rečejo stopnicam, nisem pa prepričan, če je to res.
štapce, stopce - lesene stopnice, štapa - stopnica ali tej podoben prehod prek lesene ograje na pašniku

xmovc: četrtek, 2. marec 2006, ob 13.56 uri

Sem se spomnil, to je iz knjige Nevarnosti v gorah Nemca Pita Schuberta:
Fotografije v tej knjigi naj gledajo samo tisti z dobrim želodcem :!:

jazbec: četrtek, 2. marec 2006, ob 14.01 uri

V glavnem mislim, da veste kaj sem hotel povedat, da gora počaka. Da ne rinemo na vrh za vsako ceno.
Se popolnoma strinjam. Za višji utrip pa se pozimi splača spust opraviti s smučmi, če se le da. Tudi bolj varno je, ni na primer nevarnosti, da bi se z nogo zataknil v kakšno luknjo pod snegom.

tine: četrtek, 2. marec 2006, ob 14.19 uri

Knjige sicer nisem prebral, ogledal pa sem si jo v Konzorciju. Mislim, da bi bilo pametno, da bi jo vsak vsaj prelistal in bi potem malo bolj pazil kaj dela, ko gre v hirbe. Ko jo prelistaš se kar malo zamisliš, ko ugotoviš, da bi bil lahko tudi sam končal kot kakšen v knjigi. So pa nekateri prizori res grozni. Tine

pismo1: četrtek, 2. marec 2006, ob 20.25 uri

Toliko, da dodam, da tukaj tudi Julikina pomoč ne pride prav: [url]http://www.pzs.si/forum/viewtopic.php?t=1751&start=15[/url] Ne berite, ker besede ni v seznamu.

marfi: četrtek, 2. marec 2006, ob 21.06 uri

Jeklena vrv bo prav, čeprav si ne predstavljam, da bi si kdo dvigoval kondicijo z namernim nošenjem take vrvi, je že bolje, da vrv nosi nas, če je sila.

mihajlovich: četrtek, 2. marec 2006, ob 21.47 uri

Tudi sam sem že obrnil žeskoraj 1 m pod vrhom. Lansko zimo sem šel na Brda in kakih 100 vm pod vrhom je pritisnila huda megala da se res ni videlo več kot 1 m pred nos. Višnomer je kazal da smo že na vrhu, ampak vrha pa še kar ni bilo. Cvikal sem, da ne bi stopil na opast, in sem raje obrnil, brez kakršnekoli težave ali slabe vesti.