FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

MihaG: četrtek, 9. marec 2006, ob 13.08 uri; ogledov: 0

Večarj 8.3.06 sva bila s kolegom na Kamniškem sedlu.Kjer je bilo po obilem sneženju čez vikend ogromno plazov z Brane in Planjave največji ima širino prek 100 metrov in dolžine 200 metrov višine pa tudi do 10 metrov,skratka takih plazov ne pomnim,pa sem veliko tam gori pozimi. Velik del poti je pod plazom.Oglejste si nekaj slik na http://mihapolo.moj-album.com/ Dobrodošli komentarji lp miha

MihaG: četrtek, 9. marec 2006, ob 13.08 uri

Večarj 8.3.06 sva bila s kolegom na Kamniškem sedlu.Kjer je bilo po obilem sneženju čez vikend ogromno plazov z Brane in Planjave največji ima širino prek 100 metrov in dolžine 200 metrov višine pa tudi do 10 metrov,skratka takih plazov ne pomnim,pa sem veliko tam gori pozimi. Velik del poti je pod plazom.Oglejste si nekaj slik na http://mihapolo.moj-album.com/ Dobrodošli komentarji lp miha

Rožle: četrtek, 9. marec 2006, ob 13.56 uri

Plazovito pokrito , če uporabim malo spremenjen slogan iz znane reklame. :D V naslednjih dneh bo potrebno še bolj pozorno spremljat vremensko - ob otoplitvah, pa tudi tako, bo v hribih še zaresna veselica kar se tiče plazov.

Scooby: četrtek, 9. marec 2006, ob 14.43 uri

Oooo f*k!!!

tine: četrtek, 9. marec 2006, ob 14.56 uri

To se pravi, da dokler ne bo odjuge in se ne obleti nimamo kaj iskati v hribih. Bomo do takrat pač lezli na nižje hribčke kjer ni tako velike nevarnosti plazov. Tine

Tomaž: četrtek, 9. marec 2006, ob 20.24 uri

Sprašujem se, le kaj si iskal na Kamniškem sedlu v takšnih razmerah MihaG?

Grintovka: četrtek, 9. marec 2006, ob 20.42 uri

Ja, se strinjam, Tomaž, glede na to, kwa use beremo, kje so bili in po kakšnem pršiču se smučajo, se še čudim, da ni več nesreč. srečno

Tomaž: četrtek, 9. marec 2006, ob 21.01 uri

Ja, res! Že pred dnevi se je Jani Bele spraševal, ali se sploh še splača opozarjati ljudi o nevarnosti snežnih plazov?? Bi se bilo dobro malo zamisliti nad temi besedami!

tine: petek, 10. marec 2006, ob 8.05 uri

Tudi sam se sprašujem, zakaj toliko opozoril o nevarnosti plazov v vseh medijih?? Mogoče je to celo narobe, ker bolj ko opozarjaš, da je nevarno nekateri še raje rinejo tja. Mogoče se pa s svojimi podvigi, če se srečno končajo postavljajo pred drugimi, ker so bili edini v tistih razmerah. Ne vem. Vsekakor pa se mi tako početje ne zdi pametno. Res, da se da marsikaj predvideti, vendar je vsakič, ko se odpravljamo kamorkoli toliko neznank, ki se jih ne da oceniti in se enkrat obrnejo tako drugič drugače. Nekateri temu rečejo splet okoliščin. Najbolje pa je, da počakamo na varne razmere in gremo potem tja kamor smo imeli namen. Tine

Rožle: petek, 10. marec 2006, ob 11.02 uri

Mogoče se pa s svojimi podvigi, če se srečno končajo postavljajo pred drugimi, ker so bili edini v tistih razmerah.
Sam ne verjamem v tak motiv. Mislim, da je dostikrat kriva neizkušenost, dostikrat pa prevelika želja (tudi mene že cel teden baše, kako priti do Zapotoških). Tudi sam se sprašujem, kaj je nek znanec počel na kraju zadnje nesreče (sicer ni bil v njej udeležen), čeprav je že lansko leto v precej bolj nedolžnih razmerah frčal po luftu zaradi plazu in bil samo lažje poškodovan. Res je nekaj, za nekega "športnika", ki preživlja prosti čas ob gledanju TV prenosov nogometnih tekem s pločevinko piva v roki, smo vsi, ki hodimo v hribe, totalni kliniki. Po drugi strani prav vsaka človeška dejavnost vključuje določeno stopnjo tveganja - še najvarneje bi bilo, če bi pred davnimi leti ostali v savani na drevesu. Tako je edino, kar nam ostane, zdrav razum in pravšnja mera. Ampak to je pa že umetnost...

MihaG: petek, 10. marec 2006, ob 11.37 uri

Ja Tomaž,plazovi so bili zelo verjetno preko vikendo ko je močno snežilo in se sproti plazilo,V sredo ko sva bila s kolegom pa je bilo že tri dni po sneženju,in se je že sneg kr sesedel. Za ponovne plazove je bilo torej malo verjetno, na dan ko sva bila gori. Bi bilo pa kakšno korkško sedlo dosti bol neverno glede na naklon poti. Nevarno početje je pa definitivno bilo tisti smučanje v nedeljona Viševnik ko je močno snežilo že 2 dni in je bilo meter novega snega. Zdj smo pa hribovci spet zabetonirani do prihodnjega tedna,ko upamo da se bo vreme kaj izboljšalo,napoved je že ugodnejša po nedelji.

miroshribov: petek, 10. marec 2006, ob 15.21 uri

nismo zabetoniran-Movraž- Šavrinsko pogorje in še nekaj je tega. Spoznajmo še nekaj nižjega prav tako zanimivega

tine: petek, 10. marec 2006, ob 15.57 uri

Se strinjam s tabo Rožle, ko praviš, da je dostikrat kriva neizkušenost, kar pa se tiče prevelike želje pa mislim, da tisti, ki si zelo želi priti recimo na nek vrh, čeprav je zelo velika nevarnost v našem primeru plazov pa mislim, da si želi, da tudi preživi in se vrne in ga bo to doživetje napolnjevalo v življenju ne pa, da si želi gor tudi če umre. Je pa res, da brez tveganja ne dosežeš nič. Zelo veliko pa je, da veš kje je tvoja meja. Nekateri imajo to mejo nižje drugi višje in pa da se znaš obrniti, kljub temu, da nisi dosegel cilja, kljub veliki želji. Gora bo tam ostala, tebe ali mene pa lahko, da ne bo več. Tine

valerija: petek, 10. marec 2006, ob 19.55 uri

Èudovite fotografije samo gorje tistemu ki je kje blizu ko si narava da duška. Kar zmrazi me ko se spomnim ,kako nam je enkrat šlo za nohte. Bili swmo v turskem zlebu,kar naenkrat po začne grmet, komaj smo se rešili, zame je bila to snežna šola življenja tako da narave v tem letnem času in pri teh zimskih razmirah negrem več izzivat. lep planinski pozdrav vsem . :P

Rožle: petek, 10. marec 2006, ob 21.38 uri

Tine, mislim, da govoriva isti jezik. Zame ni frajer tisti, ki mu uspe nek podvig. Zame je resnično pravi car nekdo, ki točno ve, kdaj je treba obrniti. Recepta, kako priti do mojstrstva, pa ni.

Brezovar: petek, 10. marec 2006, ob 21.45 uri

Tine, mislim, da govoriva isti jezik. Zame ni frajer tisti, ki mu uspe nek podvig. Zame je resnično pravi car nekdo, ki točno ve, kdaj je treba obrniti. Recepta, kako priti do mojstrstva, pa ni.
...in naj zraven še citiram starega prijatelja iz Bohinja, ki je nekoč dejal: Dober alpinist, je star alpinist.

snežka: petek, 10. marec 2006, ob 21.50 uri

Jutri dopoldan je na Igu predavanje (organizira GRS Ljubljana), o hoji v gore pozimi. Fantje bi vama sigurno razložili in tudi utemeljili, zakaj vajino početje ni bilo pametno. Na srečo se vama je izšlo. Pamet v roke ! Lp

alazeh: petek, 10. marec 2006, ob 22.17 uri

Tine, mislim, da govoriva isti jezik. Zame ni frajer tisti, ki mu uspe nek podvig. Zame je resnično pravi car nekdo, ki točno ve, kdaj je treba obrniti. Recepta, kako priti do mojstrstva, pa ni.
Jaz tudi govorim ta jezik. In tako, kot je zapisal Brezovar: dober alpinist je star alpinist... (in enako velja tudi za gornika, ki ni alpinist, kajne?). Pa to seveda ne pomeni, da bomo vsepovsod in kar naprej obračali... :)

Griha: petek, 10. marec 2006, ob 23.58 uri

To se pravi, da dokler ne bo odjuge in se ne obleti nimamo kaj iskati v hribih.
V katerem delu zimske sezone pa je najvarneje hoditi v visokogorje?

tine: sobota, 11. marec 2006, ob 11.16 uri

Na to bo gotovo kdo ugovarjal pa vseeno pripombe so dobrodošle. V visokogorje je varno hoditi takrat ko so razmere ugodne. To se pravi ne po sneženju ampak nekaj dni po tem ko se sneg sesede in sprime., tisto kar se pa ne sprime se pa obleti oz. splazi. Po tem je nevarnost precej manjša. Najboljše razmere so po moje takrat, ko se po sneženju malo ojuži, da se spazi tam kjer je nevarno se povsod sprime sneg potem pa pomrzne. V takih razmerah je površina snega trda in primerna za hojo z derezami. Je pa nevarno ker težko zapičiš cepin. Konec letošnjega januarju in v začetku februarja je bilo v visokogorju precej lepo hodit in tudi varno. Sneg je bil pomrznjen in ne leden na površju je bila sicer skorja, ki pa je držala človeka tako, da večjih problemov ni bilo pa tudi cepin je lepo prijemal. Je bilo pa precej mrzlo in tudi vetrovno kar je občutek mraza še povečalo. Ko sve enkrat s prijateljem prišla s ture do avta sva si rekla koliko je tu topleje, ko pa sva pogledala na termometer je pa pokazal -11°C nama je bilo pa toplo. Se pravi, da je moralo biti na vrhu in grebenu krepko pod ničlo. Na turo pa vseekakor ne v toplem vremenu in takrat ko pada dež na sneg, ki se še ni sprijel s podlago. Èe je to na predhodno trd sneg se bo zaradi lastne teže prej ko slej sprožil plaz. Nevarnost plazov je manjša če je snega malo, ker ga rušje zadržuje. Zelo nevarna so strma travnata pobočja poleti za zdrs na travi pozimi pa sa proženje plazov. Zato nikoli ne prečimo takega pobočja ampak gremo ob njem do vrha in šele nato prečimo. Vsak pa mora sam dobiti ta občutek, da oceni trenutne razmere, ker nekega splošnega pravila ni. Pomemebno je tudi opazovanje in obnašanje narave. Pa da ne boste sedaj mislili, da pozimi ni varno hoditi v hribe. Je varno, če ne tvegamo preveč in če znamo trezno razmišljati. Se pravi, če delamo z glavo. Komentarji in pripombe dobrodošle. Tine

Rožle: sobota, 11. marec 2006, ob 22.41 uri

Tine je lepo opisal faktorje, ki povečujejo nevarnost plazov. Glavni faktor takrat, ko ni odjuge ali sonca in na katerega moramo še kako računat, je vsekakor veter. Nevarnost spontanega proženja plazov na zavetrni strani ob res močnem vetru in ustrezni količini pršiča, ki ga nosi s seboj, je praktično enaka kot ob sneženju. Uporabnost podatka stopnje nevarnosti plazov, ki jo lahko preberete na spletnih straneh ARSO, je le malo večja, kot bi bil podatek, da bo spomladi temperatura 15°C, poleti pa 23°C. Že na istem hribu je lahko na eni strani nevarnost 4. stopnje, na drugi pa samo 2. Precej koristnjeje je na ARSO-vih straneh redno spremljanje rubrike Vreme po Sloveniji, Višina snežne odeje in pa Podatki z lavinskih postaj. Èe si stvari pridno beležiš, veš nekako kdaj, kje in koliko je zpadlo novega snega, ali je vmes prišlo že do kakšne otoplitve, veter katere smeri je pihal ob sneženju in tudi pozneje... Z rednim spremljanjem se da z nekaj izkušnjami ustvarit precej boljša, vendar še zdaleč ne popolna slika o nevarnosti plazov, kot pa je tista pavšalna ocena. Hm, glede na to, kako zelo sem pameten v zvezi s plazovi, me jutri zagotovo pokoplje eden s strehe naše hiše

borutmez: ponedeljek, 13. marec 2006, ob 8.33 uri

Bi se strinjal z Rožletom. Vsi tukaj iz toplih pisarn nekaj pišejo in obtožujejo, pa sploh nihče ne pozna realnega stanja v naravi. Včeraj sem bil v Kamniški Bistrici in doživel več šokov. Snega v dolini je manj kot v LJ. Proti Kamniškemu se sneg začne šele pod Jermanco. Pobočja do nekje okoli 1500m so skoraj kopna. Kaj hočem napisat. V spodnjih koncih doline sploh ni snega in kar se je mislilo splazit se je in to temeljito. Te pa ob pogledu na plazove seveda stisne ker so plazovi takoooo veliki, da te lahko odkoplje le še SCT. Plazovi pod Brano na Jermanci so ogromni, še huje je pa morda pod Kokrškim. Tam je plaz zasul cesto nad Žagano pečjo 8m visoko. Plazovi so prišli na 50m do postaje tovorne žičnice. Kolikor se sploh vidi od spodaj je trenutno pot proti Kokršemu sedlu neuporabna. Skratka velika nevarnost plazov je pa v zgornjih nadstropjih, kjer je včeraj hudo pihalo in prenašalo sneg. Najboljši podatki so podatki neposredno iz terena in ostalo (internetni forumi, prijatelji in snežne razmere). Pa včasih se mora človek pač obrniti.

tine: ponedeljek, 13. marec 2006, ob 8.49 uri

Borutmez ali se da na Jermanco priti z avtom? Verjetno je cesta ledena, ker ponoči še kar precej zmrzuje čez dan se pa topi? Tine

MihaG: ponedeljek, 13. marec 2006, ob 10.21 uri

Tine, do Jermance se da z avtom(osebnim) vendar z verigami.Preverejno včeraj popolne sem bil gor. Ne čisto do konca ampak do jase,kjer je lovska opazovalnica.

tine: ponedeljek, 13. marec 2006, ob 11.27 uri

Pa sej je to že itak skor čist na koncu. :D Tistih nekaj korakov ti pa prav pride, da se ravno prav ogreješ. Imaš pa prihranjenih tistih 400m višine tako, da ti znese, da popoldne po službi skočiš na Kamniškega dedca. Hvala MihaG za koristne informacije. Tine

MihaG: ponedeljek, 13. marec 2006, ob 18.36 uri

ni kej. Ja res je,popoldne greš lohk gor. Jst osebno to dopoldne prakticiram,ker mam popoldne ob 3 siht.