od Vogla do Triglavskih jezeremšovka: petek, 21. julij 2006, ob 12.08 uri; ogledov: 0 v treh dneh. malo po miheliču, malo po stritarju, malo po moje...
spodnje bohinjske gore mi nekako "niso bile usojene". dvakrat sem se odpravila na "večdnevno prečenje". prvikrat sem obula pre-nove gojzerje; že pri mencingerjevi koči sem se preobula v superge, prišla do črne prsti, in ker v supergah ni šlo več, v gojzerjih pa so me pete strahotno bolele, sem čez planino osredki (samotna rajska poljana) sestopila.
drugič sem začela na prtovču. 10-kilski nahrbtnik in vroč soparen dan . namesto do črne prsti sem prišla le do koble, prespala na borovničevju, naslednji dan me je na rodici ujela nevihta s točo. premočena sem sestopila do vogla in se z žičnico odpeljala v dolino.
pa me je še kar vleklo :o, pošteno sem prišla na okus. v nedeljo sem začela, kjer sem pred dvema letoma končala, na voglu. cilja si nisem čisto jasno postavila - nekje na drugi strani jezera, kamor me bodo povlekle stezice.
grebensko prečenje začnem s šijo, na poti do vogla se zaklepetava z naključnim sopotnikom, spregledam greben :oops: in grem po normalki. na vrhu je prava množica ljudi, na mojih običajnih poteh jih toliko ne srečam v enem mesecu :lol:.
od tu naprej ne vem, kam naj gledam: pod noge, ker še tako lahek greben korak levo ali desno ni več tako prijeten, jezero, ki se polni s čolnički in plavalci, pa od daleč deluje tako idilično, fužinske planine s spomini in vzpodbudami, ali pa na primorsko stran: tam je zame vse novo.
samo enkrat - pred prevalom globoko, se mi sestop po grebenu ne zdi varen, vrnem se in sestopim po melišču, prečim pod steno, se takoj spet vrnem na greben, ki je tu mehak, travnat in poln cvetja, in si privoščim "počitek z razgledom". najbrž malo predolg, ker se mi pri sestopu po precej izostrenem grebenu tresejo neogrete noge.
pa naprej, čez rušnati vrh, mejo in vrh nad škrbino, kjer pot postane markirana in tudi dobro zavarovana. nekaj gamsov, veliko metuljev, nobene kače, od človeških bitij pa en mlad par, ki hiti, da ujame zadnjo gondolo, in planinka, ki si je tako kot jaz prišla polnit baterije (se pa strinjava, da je to samo stranski produkt - greš zaradi drugih stvari, ki jih je malo teže pojasniti).
podrto goro pustim za drugič. čez zeleni vrh, kuk, vrh planje, vmes se pokaže soča v dolini. bliža se večer. v pobočju si poiščem udobno travnato poličko, kjer bo varno pred vetrom, zlezem v spalno vrečo... nebo na zahodu je še dolgo rdeče :).
čez mahavšček in bogatin, potem proti krnskemu jezeru. tam poiščem zaraščeno stezico, ki vodi proti planini za skalo. če ne bi natančno vedela, kje se začne (vedenje izvira od stritarja), je ne bi našla - prav nobene sledi ni videti. po nekaj metrih vzpona, ko se usmeri naravnost proti cilju, pa je že bolj jasna. nekdo je prav pred kratkim hodil tu, trave so še poležane, polomljene bilke še niso uvenele. lep, zračen sprehod nad dolino lepene, z možicem označen razcep, kjer je potrebno zaviti gor, proti planini pod črnim vrhom. nad planino je precej podrtega drevja in ko ga obidem, zgubim pot. no, tu se začne nekajurno iskanje: na melišču pod kaludrom najdem markacijo :?: in možica, ki pa gotovo ne kažeta v mojo smer. vsaka pot in stečina se konča v ruševju :( . kar nekaj časa mine in kar nekaj vrtač in robov prehodim, preden spomnim na kompas :idea: - potem kakšnih POSEBNIH težav ni več: le skozi ruševje sem se še plazila in dan se je bližal koncu, imam pa pravo USMERITEV :lol: . zaspala sem pod ruševjem, prekrita s kar pošteno slano - ja, na komni so mrazišča.
planina za skalo je prazna. voda mi gre proti koncu, upala sem, da jo bom dobila tu. na začetku travniške doline je menda izvir - če grem tja in je presahnil, bo kriza, sonce je zares močno. zato se obrnem proti domu, proti dolini triglavskih jezer. vendar je čudno: počutim se dobro, vsak korak navzgor pa mi povzroči bolečine v nogah. za vzpon do velikih vrat bi težko uporabila drugo besedo kot lazenje - pravo slikco sem si vzela za simbol :lol:.
križ je s temi našimi lazenji po gorah: vsaka pot ti odpre nove poti, vsak odgovor rodi nova vprašanja. ni kaj, za konce tedna bo spet treba nekam.
pa še [url=http://www.moj-album.com/album/4127926/] slike[/url] si poglejte |
Odgovori | | |
|
emšovka: petek, 21. julij 2006, ob 12.08 uri v treh dneh. malo po miheliču, malo po stritarju, malo po moje...
spodnje bohinjske gore mi nekako "niso bile usojene". dvakrat sem se odpravila na "večdnevno prečenje". prvikrat sem obula pre-nove gojzerje; že pri mencingerjevi koči sem se preobula v superge, prišla do črne prsti, in ker v supergah ni šlo več, v gojzerjih pa so me pete strahotno bolele, sem čez planino osredki (samotna rajska poljana) sestopila.
drugič sem začela na prtovču. 10-kilski nahrbtnik in vroč soparen dan . namesto do črne prsti sem prišla le do koble, prespala na borovničevju, naslednji dan me je na rodici ujela nevihta s točo. premočena sem sestopila do vogla in se z žičnico odpeljala v dolino.
pa me je še kar vleklo :o, pošteno sem prišla na okus. v nedeljo sem začela, kjer sem pred dvema letoma končala, na voglu. cilja si nisem čisto jasno postavila - nekje na drugi strani jezera, kamor me bodo povlekle stezice.
grebensko prečenje začnem s šijo, na poti do vogla se zaklepetava z naključnim sopotnikom, spregledam greben :oops: in grem po normalki. na vrhu je prava množica ljudi, na mojih običajnih poteh jih toliko ne srečam v enem mesecu :lol:.
od tu naprej ne vem, kam naj gledam: pod noge, ker še tako lahek greben korak levo ali desno ni več tako prijeten, jezero, ki se polni s čolnički in plavalci, pa od daleč deluje tako idilično, fužinske planine s spomini in vzpodbudami, ali pa na primorsko stran: tam je zame vse novo.
samo enkrat - pred prevalom globoko, se mi sestop po grebenu ne zdi varen, vrnem se in sestopim po melišču, prečim pod steno, se takoj spet vrnem na greben, ki je tu mehak, travnat in poln cvetja, in si privoščim "počitek z razgledom". najbrž malo predolg, ker se mi pri sestopu po precej izostrenem grebenu tresejo neogrete noge.
pa naprej, čez rušnati vrh, mejo in vrh nad škrbino, kjer pot postane markirana in tudi dobro zavarovana. nekaj gamsov, veliko metuljev, nobene kače, od človeških bitij pa en mlad par, ki hiti, da ujame zadnjo gondolo, in planinka, ki si je tako kot jaz prišla polnit baterije (se pa strinjava, da je to samo stranski produkt - greš zaradi drugih stvari, ki jih je malo teže pojasniti).
podrto goro pustim za drugič. čez zeleni vrh, kuk, vrh planje, vmes se pokaže soča v dolini. bliža se večer. v pobočju si poiščem udobno travnato poličko, kjer bo varno pred vetrom, zlezem v spalno vrečo... nebo na zahodu je še dolgo rdeče :).
čez mahavšček in bogatin, potem proti krnskemu jezeru. tam poiščem zaraščeno stezico, ki vodi proti planini za skalo. če ne bi natančno vedela, kje se začne (vedenje izvira od stritarja), je ne bi našla - prav nobene sledi ni videti. po nekaj metrih vzpona, ko se usmeri naravnost proti cilju, pa je že bolj jasna. nekdo je prav pred kratkim hodil tu, trave so še poležane, polomljene bilke še niso uvenele. lep, zračen sprehod nad dolino lepene, z možicem označen razcep, kjer je potrebno zaviti gor, proti planini pod črnim vrhom. nad planino je precej podrtega drevja in ko ga obidem, zgubim pot. no, tu se začne nekajurno iskanje: na melišču pod kaludrom najdem markacijo :?: in možica, ki pa gotovo ne kažeta v mojo smer. vsaka pot in stečina se konča v ruševju :( . kar nekaj časa mine in kar nekaj vrtač in robov prehodim, preden spomnim na kompas :idea: - potem kakšnih POSEBNIH težav ni več: le skozi ruševje sem se še plazila in dan se je bližal koncu, imam pa pravo USMERITEV :lol: . zaspala sem pod ruševjem, prekrita s kar pošteno slano - ja, na komni so mrazišča.
planina za skalo je prazna. voda mi gre proti koncu, upala sem, da jo bom dobila tu. na začetku travniške doline je menda izvir - če grem tja in je presahnil, bo kriza, sonce je zares močno. zato se obrnem proti domu, proti dolini triglavskih jezer. vendar je čudno: počutim se dobro, vsak korak navzgor pa mi povzroči bolečine v nogah. za vzpon do velikih vrat bi težko uporabila drugo besedo kot lazenje - pravo slikco sem si vzela za simbol :lol:.
križ je s temi našimi lazenji po gorah: vsaka pot ti odpre nove poti, vsak odgovor rodi nova vprašanja. ni kaj, za konce tedna bo spet treba nekam.
pa še [url=http://www.moj-album.com/album/4127926/] slike[/url] si poglejte |
|
BOR_KUM: petek, 21. julij 2006, ob 20.39 uri Oj, ti, ti ... 8) Èestitke! In še enkrat :!: Tole, že ideja, kaj šele izvedba in dvakrat spanje pod milim nebom ... :P :P Pa vreme si tudi odlično izbrala.
In jaz sem zadnjič, ko sva z mojo drago šla čez Vovenk h Krnskim mislil pri odcepu za planino Za Èrnim vrhom, da od tam pa do planine Za Skalo (tega koščka še nisem hodil) ne more biti problemov – kako zgrešeno! In ko dobro pomislim, tisti odcep s poti na Babo je res dobro »skrit«.
O izvirih. Po karti sodeč bi morala biti dva (pod pl. Za È.v in še eden ob poti, med pl. Za È.v. in lovsko kočo) in tretji je takoj nad prehodom v Travnikovo dolino (poznam, slabih 150 vm nad pl. Za Skalo) - res dobro vprašanje, ali letos kaj kaplja!? Škoda za žejo, dolga in suha je bila do 7J ... :(
O fotkah. Toliko časa že zlepa nisem »zapravil« z ugotavljanjem: »Od kje za vraga in ali je res mogoče, da se tisti kos gora od Bavškega Grintavca do Jalovca tako vidi?« In za druge tudi. :lol:
Ja, je že konec tedna ... Me prav zanima kam jo boš "navezala" tokrat!? Se že troštam. :lol: |
|
marfi: petek, 21. julij 2006, ob 20.53 uri Tudi Za Lepočami sta dva izvira z izvrstno vodo. |
|
emšovka: petek, 21. julij 2006, ob 21.09 uri ... pri odcepu za planino Za Èrnim vrhom, da od tam pa do planine Za Skalo (tega koščka še nisem hodil) ne more biti problemov – kako zgrešeno!
ne, boris, mislim, da ni zgrešeno. če od koče za črnim vrhom prečiš po pobočju zjabce (mimo izvira in lovske koče, tudi na zemljevidu je vrisana pot), je vse skupaj mnogo bolj pregledno. jaz sem samo naredila napako, da sem se še pred planino vzpela na melišče pod kaludrom in tam iskala (in kar nekajkrat našla :lol: ) desno varianto poti - potem pa pri tem tudi trmasto vztrajala :oops:. podrta drevesa so res objektivna okoliščina, drugo pa :?:
v bližini planine za skalo bi skoraj morala biti kakšna voda: planšarija nima žlebov za zbiranje kapnice
Tudi Za Lepočami sta dva izvira z izvrstno vodo.
ja, to pa poznam.
Me prav zanima kam jo boš "navezala" tokrat!? Se že troštam. :lol: |
|
tara: petek, 21. julij 2006, ob 21.19 uri .. |
|
BOR_KUM: petek, 21. julij 2006, ob 21.44 uri ne, boris, mislim, da ni zgrešeno. če od koče za črnim vrhom prečiš po pobočju zjabce (mimo izvira in lovske koče, tudi na zemljevidu je vrisana pot), je vse skupaj mnogo bolj pregledno. jaz sem samo naredila napako, da sem se še pred planino vzpela na melišče pod kaludrom in tam iskala (in kar nekajkrat našla :lol: ) desno varianto poti - potem pa pri tem tudi trmasto vztrajala :oops:. podrta drevesa so res objektivna okoliščina, drugo pa :?:
OK, zato so tako "neverjetne" fotoperspektive. Meni povsem neznane.
... v bližini planine za skalo bi skoraj morala biti kakšna voda: planšarija nima žlebov za zbiranje kapnice
Povsem prav razmišljaš. Do planine Za Skalo pripelje iz doline Vrsnik (poleg markirane) tudi krasna nemarkirana (lovska) steza (druga pa više, direkt v Tr. dolino) in res tam (precej stran od planine, na drugo stran od smeri tvojega prihoda, torej pod ustjem Tr. doline) je rezervar in tudi kovinska cev vodi proti planini. Samo, vedno ko sem šel mimo, sem šel le mimo :oops: in se zanašal na izvir v spodnjem delu Travnikove doline, kjer je zmeraj curljalo! |
|
miroshribov: torek, 25. julij 2006, ob 16.03 uri izvir nad PLANINO ZA SKALO je bil v nedeljo 23. 7 suh, prva voda je tako nižje v strugi-izvrstna- |
|
spleza: torek, 1. avgust 2006, ob 14.02 uri poglej travo v dolini, kako je že požgana, in gorske izvire, ki so presahnili... čez nekaj dni bo sonce, travica bo zelenela, potočki bodo žuboreli
:D . |
|