Staničev vrhmosovnik: petek, 10. november 2006, ob 8.04 uri; ogledov: 0 [b:f9f1ffc8b0]Domačini:[/b:f9f1ffc8b0] na hitro mi prosim prišepnite, kakšne so razmere tam v okolici R.kota in višje v Z.špicah. Morda se ta vikend zopet odpravim v tisti del, najraje na Staniča. :?: |
Odgovori | | |
|
mosovnik: petek, 10. november 2006, ob 8.04 uri [b:f9f1ffc8b0]Domačini:[/b:f9f1ffc8b0] na hitro mi prosim prišepnite, kakšne so razmere tam v okolici R.kota in višje v Z.špicah. Morda se ta vikend zopet odpravim v tisti del, najraje na Staniča. :?: |
|
slovan: nedelja, 8. julij 2007, ob 12.57 uri Včeraj sem bil na Staničevem vrhu. Zanima me, kako se tisti, ki greste naprej po grebenu Zeleniških špic, spuščate v škrbino? Se kaj navežete ali plezate kar nenavezani? Kdor se tam dol spusti nenavezan, mora imeti po mojem mnenju kar precej poguma in tudi tehničnega znanja. Menda naj bi obstajal en klin, po katerem se lahko spustiš dol po zajedi, ki pa ga nisem opazil. Enkrat bi rad splezal dol do škrbine in potem nazaj gor, seveda ustrezno navezan. Kakšna je na splošno praksa zabijanja klinov? Ali je kaj narobe, če sam zabiješ klin ali dva nad razom ali se to ne spodobi, ker to po nepotrebnem načenja prvinskost smeri...? Hvala za mnenje.
Nekaj [url=http://www.moj-album.com/uredi/slovan/8448998/]slik[/url] (bo).
Ker je bilo lepo vreme, sem šel potem še na Srebrno sedlo. Oba plezalna odseka sta se mi zdela nekoliko lažja kot prvič, težje pa se mi je zdelo skrotje v zaključnem delu. Pod skokom sem se malo oziral še za kakšno drugo varianto, a ni izgledalo obetavno.
Nekaj [url=http://www.moj-album.com/uredi/slovan/8452750/] slik[/url] (bo). |
|
Rožle: nedelja, 8. julij 2007, ob 14.11 uri Zanima me, kako se tisti, ki greste naprej po grebenu Zeleniških špic, spuščate v škrbino?Pač splezaš dol. Saj je samo dvojka :lol:
No "ornk" dvojka, ampak čisto nič več.
Pri takšne sorte odpravah v Zeleniške, ki bi vsebovale tudi nošenje štrika, za enkrat še nisem sodeloval (česar si ne štejem v čast), ampak na tistem mestu bi bili s štrikom dve možni varianti. Prva, da bolj izkušen od zgoraj varuje manj izkušenega, ali ga celo spusti po štriku dol in potem pleza sam brez varovanja in druga, spust obeh po vrvi (abzajlanje). Mimo grede, če se morata na tistem mestu obadva varovat, potem znajo bit Zeleniške časovno kar dolge. Sicer pa je na koncu grebena krasen prostor za bivakiranje z mehkobo trav kot nikjer (samo ideja za izlet v primerno mešani družbi).
Z zabijanjem klinov ni problem, nič bat, ne bodo dolgo ostali. Nekateri smatrajo hribe tudi kot samopostrežno trgovino za "nakup" klinov :evil: . |
|
Irena: ponedeljek, 9. julij 2007, ob 10.38 uri Zeleniške špice so zelo lepo prečenje in obvladljive tudi za nas, neposvečene v alpiniste :lol: . Le malo izkušenj (vsakič gre lažje!), trden korak in brez strahu. Najtežja - kot pravi Rožle sta prav spust s Staniča in še en detajl nekle na sredi - konkretna dvojka. Morda za prvič le povabi zraven nekoga, ki zna z vrvjo; bi rekla da se vsaj 2/3 obiskovalcev tam varuje. Sem lani srečala en štajerski PD gor in kljub resničnemu "kvačkanju" z vrvjo so suvereno opravili turo v enem dnevu. Ker je v lepem vremenu greben dobro obiskan, nikar brez čelade! |
|
tine: torek, 10. julij 2007, ob 7.12 uri Prvič, ko sem prečil Zeleniške Špice smo tam dol splezali brez vrvi. Res pa je, da je tisti del precej zračen, drugače pa je dosti oprimkov in stopov tako, da ne bi smelo biti problemov. Drugič smo se pa tam dol zaradi gneče spustil po vrvi (abzajlanje). Manjših skalnih rogljev je dovolj, da okoli napelješ vru in ni potrebno zabijati nobenega klina. Moraš pa biti suveren v izvajanju te vrvne tehnike. |
|