FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

pismo1: nedelja, 5. avgust 2007, ob 21.09 uri; ogledov: 0

Kot ponavadi, kadar grem s »ta hitrim« prijateljem« , sva se dobila pozneje kot sem načrtoval. Do vhoda v Logarsko sva prišla še zadnji čas (neplačanje pristojbine 5,00€ :D ). Na parkirišču na koncu doline je bilo že kar nekaj avtomobilov, kar je obetalo »gnečo«. :cry: Hajd v hrib. Srečevala sva ljudi, v tej »rani« uri večinoma planince. Na Okrešlju sva odvila mimo koče (Jureta sva pozdravila pozneje in mu povečala profit) na pot proti Savinjskemu sedlu. Ko zagledava oznako za Okrešelj nekako ni jasno kje pot tja tudi odvije :?: :?: . Našla sva jo, majceno potko dosti metrov od oznake, ki gre na levo od glavne poti. Po pogovorih z nekaterimi planinci, ki sva jih srečala pozneje, so jo nekateri tudi zgrešili. :cry: :lol: Do vhoda v Turski žleb se je že kar ogrelo. Kratke rokave sva tam podaljšala z dolgimi. Na vhodu v žleb je namreč vleklo. Palice na nahrbtnik in čelado na glavo. Eno čelado :idea: . In to na eno glavo, mojo namreč :idea: . Kolega čelade za tako pot ne »rabi« :?: . Pa saj je tudi nima. Vedno sem se malce spraševal, kakšna je pot skozi žleb. Bereš nekaj a ne veš točno kaj pričakuješ. V vstopu sta mladeniča plezala nekje desno od vhoda. Kline in jeklenice sva kar požirala. Dobro nama je šlo . Ni nekega problema. Le na nekaj mestih je potrebno biti posebno pozoren. :!: Jeklenice niso čisto napete, razdalja med klini in skobami malce daljša, stena malce visi navzven. :idea: Nekako sem pričakoval daljši zahtevnejši del. Pot do izhoda iz žleba se potem spremeni v rahlo krušljivo (torej čelada prav dobro dene) , meliščnato mešanico. Pri izhodu se odločiva za pot proti Turski gori. Do tja nekaj postankov, ogledi kozorogov in gamsov. Postanek na vrhu izkoristila za štampiljke, za polnjenje baterij iz za prelepe poglede na zahodne KS Alpe. Prekrašno opsa. prekrasno . Vrnitev preko Kotličev in Kamniškega sedla mi je že delala probleme. Bolečina v kolenu se je pri hoji navzdol povečala :cry: :cry: . Pot je potrebno vzeti resno z obilo previdnosti. Menjavajo se klini, jeklenice, krušljivi odcepi, okno (ponavadi se gre skozi vrata, ne res :idea: ) z jeklenico No, na tem delu poti nisva srečala ravno veliko ljudi. Kolega je skočil še na Brano, jaz sem malce odpočil koleno pri križišču za Okrešelj. Tudi na Brano so nabijali kline in plezali. Kapo dol. S Kamniškega do Okrešlja pa skoraj kolona. :( Mnogo ljudi. Nekateri opremljeni, nekateri ne. :? Na Okrešlju kot omenjeno pozdravim Jureta, popijeva rogatega in dol v dolino, v še večjo gnečo. Nekaj slik http://www.moj-album.com/album/8806490/

pismo1: nedelja, 5. avgust 2007, ob 21.09 uri

Kot ponavadi, kadar grem s »ta hitrim« prijateljem« , sva se dobila pozneje kot sem načrtoval. Do vhoda v Logarsko sva prišla še zadnji čas (neplačanje pristojbine 5,00€ :D ). Na parkirišču na koncu doline je bilo že kar nekaj avtomobilov, kar je obetalo »gnečo«. :cry: Hajd v hrib. Srečevala sva ljudi, v tej »rani« uri večinoma planince. Na Okrešlju sva odvila mimo koče (Jureta sva pozdravila pozneje in mu povečala profit) na pot proti Savinjskemu sedlu. Ko zagledava oznako za Okrešelj nekako ni jasno kje pot tja tudi odvije :?: :?: . Našla sva jo, majceno potko dosti metrov od oznake, ki gre na levo od glavne poti. Po pogovorih z nekaterimi planinci, ki sva jih srečala pozneje, so jo nekateri tudi zgrešili. :cry: :lol: Do vhoda v Turski žleb se je že kar ogrelo. Kratke rokave sva tam podaljšala z dolgimi. Na vhodu v žleb je namreč vleklo. Palice na nahrbtnik in čelado na glavo. Eno čelado :idea: . In to na eno glavo, mojo namreč :idea: . Kolega čelade za tako pot ne »rabi« :?: . Pa saj je tudi nima. Vedno sem se malce spraševal, kakšna je pot skozi žleb. Bereš nekaj a ne veš točno kaj pričakuješ. V vstopu sta mladeniča plezala nekje desno od vhoda. Kline in jeklenice sva kar požirala. Dobro nama je šlo . Ni nekega problema. Le na nekaj mestih je potrebno biti posebno pozoren. :!: Jeklenice niso čisto napete, razdalja med klini in skobami malce daljša, stena malce visi navzven. :idea: Nekako sem pričakoval daljši zahtevnejši del. Pot do izhoda iz žleba se potem spremeni v rahlo krušljivo (torej čelada prav dobro dene) , meliščnato mešanico. Pri izhodu se odločiva za pot proti Turski gori. Do tja nekaj postankov, ogledi kozorogov in gamsov. Postanek na vrhu izkoristila za štampiljke, za polnjenje baterij iz za prelepe poglede na zahodne KS Alpe. Prekrašno opsa. prekrasno . Vrnitev preko Kotličev in Kamniškega sedla mi je že delala probleme. Bolečina v kolenu se je pri hoji navzdol povečala :cry: :cry: . Pot je potrebno vzeti resno z obilo previdnosti. Menjavajo se klini, jeklenice, krušljivi odcepi, okno (ponavadi se gre skozi vrata, ne res :idea: ) z jeklenico No, na tem delu poti nisva srečala ravno veliko ljudi. Kolega je skočil še na Brano, jaz sem malce odpočil koleno pri križišču za Okrešelj. Tudi na Brano so nabijali kline in plezali. Kapo dol. S Kamniškega do Okrešlja pa skoraj kolona. :( Mnogo ljudi. Nekateri opremljeni, nekateri ne. :? Na Okrešlju kot omenjeno pozdravim Jureta, popijeva rogatega in dol v dolino, v še večjo gnečo. Nekaj slik http://www.moj-album.com/album/8806490/

marfi: nedelja, 5. avgust 2007, ob 21.17 uri

... okno (ponavadi se gre skozi vrata, ne res) z jeklenico
Pri sestopu s Turske gore pa se gre ponavadi skozi [i:51437455d6]Sod brez dna[/i:51437455d6].

pismo1: nedelja, 5. avgust 2007, ob 21.21 uri

Kolega si je zaželel še Brane brez Soda.

mariborcan: torek, 14. avgust 2007, ob 1.16 uri

[img:03b2302d18]http://www.moj-album.com/slike/1104739/ife5bjbNX56kPBj3.v.jpg[/img:03b2302d18] To mesto, ki ga pismo1 (upam, da ne zameriš, da sem sliko iz tvojega albuma postavil v forum) opisuje kot "nerodnejši del", je res nerodno. Lani sem po dolgem času spet šel skozi Turski žleb in me je kar presenetilo. Glavni problem je v tem, da je jeklenica (brez meni očitnega razloga) občutno prenizko, kar se na sliki tudi lepo vidi, pa še ohlapna je.

Domen T: torek, 14. avgust 2007, ob 1.48 uri

V soboto sem bil na Rinki, vračal sem se pa čez Turški žleb in ja, ta del je res neroden, še bol neroden del (za mene), pa je v vrhnjem delu Turškega žleba, saj je pot čisto razbita.

marfi: torek, 14. avgust 2007, ob 1.51 uri

A mi kdo pove razlog, zakaj sploh tale zavarovana pot? Dovolj bi bilo napeti jekenici v steni Turske gore v dveh višinah, če je pot zaradi padajočega kamenja umaknjena v steno.

Domen T: torek, 14. avgust 2007, ob 1.55 uri

easy 2 say :D

pismo1: torek, 14. avgust 2007, ob 14.53 uri

... pismo1 (upam, da ne zameriš, da sem sliko iz tvojega albuma postavil v forum) ...
Ne zamerim 8) Naj pa opozorim, da to niso moje noge (in tudi ostalo ni moje). Moje so pa le malce lepše :oops: Kot napisano, nerodnejši del. Z višje napeljano jeklenico bi bila situacija bistveno lažja. Morda vprašanje: ali kdo hodi kar spodaj po melišču (gor ali dol) in ne po steni? Ni videti, da se ne bi dalo, ne res :?:

Domen: torek, 14. avgust 2007, ob 16.13 uri

Pozimi gre "večina" kar po "melišču"....! Poleti sem pa jaz tudi sestopal že po melišču in je bilo čisto ok, predvsem pa hitreje in bolj enostavno kot po zajlah! Navzgor pa verjetno res nima kakege večjega smisla po šodru drobit....

Gorazd Bokšan: sreda, 20. avgust 2008, ob 7.19 uri

Jeklenice v Turskem žlebu so sanirane in tam kjer so bil poškodovane zamenjane z novimi ter lepo napete.

Filip: sreda, 20. avgust 2008, ob 7.32 uri

V soboto sem bil na Rinki, vračal sem se pa čez Turški žleb in ja, ta del je res neroden, še bol neroden del (za mene), pa je v vrhnjem delu Turškega žleba, saj je pot čisto razbita.
Ponavljam za zamudnike - nič ni turškega ne v žlebu in ne na gori, oboje je kar Tursko.

mariborcan: sreda, 20. avgust 2008, ob 13.17 uri

Jeklenice v Turskem žlebu so sanirane in tam kjer so bil poškodovane zamenjane z novimi ter lepo napete.
Pohvalno, dobra novica! Še sreča, da se do sanacije ni zgodila kakšna nesreča .

Boj: sobota, 6. september 2008, ob 14.46 uri

Obetavna vremenska napoved in malo čez 5 uro zjutraj sva že na parkirišču na koncu Logarske doline. Cilj je bil Turska gora skozi Turski žleb. Vendar pa ga nisva uresničila,saj je bil sam žleb zabit z oblaki in tudi sam vrh Turske gore je bil prav tako v oblakih, prav nasprostno pa se je Mrzla gora kopala v soncu. Pred samim vstopom sva počakala in upala,da se bo veter oblake razkadil, kar pa se ni zgodilo. Ravno v tistem trenutku, pa sta se dva vrnila iz žleba, da se nič ne vidi in da so skale mokre. In sva se vrnila, kaj pa drugega. Nekateri so pa vseeno šli skozi žleb in naorej na Skuto. Ampak Turska gora in žleb bosta pa počakala do drugič, se še vrnem. :D

mosovnik: nedelja, 7. september 2008, ob 16.44 uri

Ja, včasih se je treba malo "bojevati". Tvoja gora z žlebom vred pa bo sigurno počakala!