sobota, 9. november 2024
PRIJAVI SE
E-naslov
Geslo
zapomni si me [shrani piškotek]
REGISTRACIJA PRIJAVA
Pozabljeno geslo 

Planinske koče – rezervacije
 Prijava na E-novice  English language
POIŠČI

FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Njeno veličanstvo - Maroltova jelka

mosovnik: nedelja, 19. avgust 2007, ob 22.38 uri; ogledov: 0
Sem si rekel, da moram nekaj dodati na ta forum, ker kar malo zaostaja za ostalimi. Samo kaj; pa sem se spomnil na detalj iz poti skozi Bistriški vintgar. To zadevo pa sem hotel speljati takole: Za praznik, v sredo, sem se odpravil, tako na hitro, zgodaj, da bom pred kosilom že doma. Seveda, pameten kot vedno, stlačim se v kratke hlače, navlečem majico in trak za "lovljenje" znoja na golo glavo, 1l vode v mali ruzak, fotoaparat in psa, pa gremo (nasvete ostalim pa znam dajati takšne, oh in sploh, predvsem, kar se zaščite tiče, he,he). Èisto dovolj za ta hišni hrib. Na parkirišču sem bil sam in zapodim se v hrib, izberem levo, "ta strmo" in v najhujši strmini nepazljivo stopim na osje gnezdo. :evil: Najprej še nisem nič ugotovil, namreč , očitno sem stal točno na luknji gnezda, malo lovil sapo, ko opazim na psu par os. Prestopim, da bi jih odgnal in .............. zgodilo se je. Postavil sem hitrostni rekord v teku navzgor na tisti relaciji in zgoraj na potki me je že pošteno vse bolelo. Ves upehan sem naštel osem poštenih pikov, tudi po glavi in kar nekaj takšnih-mimogrede. Malo mi je postalo slabo in potrebno se je bilo vrniti. Nato mazanje, praskanje in zopet mazanje in..... še traja. :x Vendar danes, štiri dni po tem dogodku, me je zopet odneslo. Tokrat v malo drugačni smeri, meni ljubi, večkrat prehojeni, z drugačnim namenom kot samo hoja, vendar z istim ciljem in upam, da bo to še kar trajalo. Tako nekako ta zadeva steče, če si pri volji: [i:f2c2662c81]Odpravim se navzgor, po sprva precej strmi in blatni poti na levem bregu Bistrice. To se kmalu spremeni, ko pot v sotesko zavije levo z gozdne ceste, nedaleč od tod pa pot tudi prvič prečka Bistrico, jaz pa nadaljujem po levem bregu do Rimskega kamnoloma. Nekaj pridobljene višine izgubim v spustu proti Rimskemu kamnolomu. Prek brvi, na markirano pot in nadalje po desnem bregu. Pot se brž spet nadaljuje navkreber in postane ožja. Proti koncu tega drugega vzpona nas kažipot opomni na odcep v desno proti slapu Šum. Obiskal ga bom v sestopu. Ta pot se sicer zlagoma spusti proti toku Bistrice. Ko pripelje do drevesa v neposredni bližini potoka, se lahko ob njem z nekaj spretnosti še nekoliko spustim in zavijem za skalo, od koder se ponudi lep pogled na slap. Ko se človek naužije lepote, lahko nadaljuje po varovani poti ob slapu. Precej strm vzpon, ki zahteva nekaj več previdnosti, pripelje nazaj do poti, ki pelje proti Trem kraljem.Na stičišču obeh poti te pričaka še ena tabla o Bistriškem Vintgarju, kakršno je moč srečati na začetku poti, le nekaj metrov naprej pa se v levo odcepi pot proti Ančnikovemu gradišču. Pot se nadaljuje desno prek dveh pritokov Bistrice, kmalu pa prek brvi . Značaj te poti se od tod naprej kar precej spremeni. Èeprav je dobro vzdrževana in varovana, zahteva nekoliko stabilnejši korak, ko prek skal in korenin napredujem po mestoma strmih pobočjih potoka. V zameno se nam Bistrica pokaže v svoji najbolj živahni in slikoviti luči. V tem delu poti srečamo kar nekaj že razpadajočih opuščenih mlinov, ki nas opominjajo na pomen potoka za lokalno gospodarstvo v preteklosti. Èez slabo uro hoje se pobočja postopoma uravnajo, tok Bistrice pa se umiri. Pot postane lažja, a tudi nekoliko manj zanimiva, vseeno pa se splača nadaljevati vsaj do Maroltove jelke, do katere je še manj kot pol ure. Gre za najdebelejšo jelko v tem delu Evrope, katero si je res vredno ogledati. Nanjo nas opozori dobro vidna tabla. Jelka se nahaja na nasprotnem bregu Bistrice, kamor nas pripelje brv. Od tod lahko pot nadaljujemo po levem bregu proti Močniku in dalje proti Trem kraljem ali pa se po desnem bregu povzpnemo po strmi stezi preko Urha in nadaljujemo preko Ančnikovega gradišča zopet na izhodišče . Ob vročih dneh, pa se je najbolje vrniti kar po isti poti, kjer nas pred vročimi sončnimi žarki varuje gozd, potok Bistrica pa doda še nekaj zares dobrodošle svežine.[/i:f2c2662c81] Ja, saj ni več kaj dosti dodati, razen tega, da je mogoče bolje potrpeti v dolgih hlačah, s čepico na glavi itd. Vsaj v mojem primeru bi bilo čisto drugače, če bi se držal tega, kar "modro" svetujem drugim. Prav mi je, sicer pa bolečine so izginile, sedaj me še samo srrrrbiiiiii. Lepo se imejte in [url=http://www.moj-album.com/uredi/mosovnik/9003171/?sprdostop=2&aid=9003171] srečno ! [/url]

Odgovori

mosovnik: nedelja, 19. avgust 2007, ob 22.38 uri
Sem si rekel, da moram nekaj dodati na ta forum, ker kar malo zaostaja za ostalimi. Samo kaj; pa sem se spomnil na detalj iz poti skozi Bistriški vintgar. To zadevo pa sem hotel speljati takole: Za praznik, v sredo, sem se odpravil, tako na hitro, zgodaj, da bom pred kosilom že doma. Seveda, pameten kot vedno, stlačim se v kratke hlače, navlečem majico in trak za "lovljenje" znoja na golo glavo, 1l vode v mali ruzak, fotoaparat in psa, pa gremo (nasvete ostalim pa znam dajati takšne, oh in sploh, predvsem, kar se zaščite tiče, he,he). Èisto dovolj za ta hišni hrib. Na parkirišču sem bil sam in zapodim se v hrib, izberem levo, "ta strmo" in v najhujši strmini nepazljivo stopim na osje gnezdo. :evil: Najprej še nisem nič ugotovil, namreč , očitno sem stal točno na luknji gnezda, malo lovil sapo, ko opazim na psu par os. Prestopim, da bi jih odgnal in .............. zgodilo se je. Postavil sem hitrostni rekord v teku navzgor na tisti relaciji in zgoraj na potki me je že pošteno vse bolelo. Ves upehan sem naštel osem poštenih pikov, tudi po glavi in kar nekaj takšnih-mimogrede. Malo mi je postalo slabo in potrebno se je bilo vrniti. Nato mazanje, praskanje in zopet mazanje in..... še traja. :x Vendar danes, štiri dni po tem dogodku, me je zopet odneslo. Tokrat v malo drugačni smeri, meni ljubi, večkrat prehojeni, z drugačnim namenom kot samo hoja, vendar z istim ciljem in upam, da bo to še kar trajalo. Tako nekako ta zadeva steče, če si pri volji: [i:f2c2662c81]Odpravim se navzgor, po sprva precej strmi in blatni poti na levem bregu Bistrice. To se kmalu spremeni, ko pot v sotesko zavije levo z gozdne ceste, nedaleč od tod pa pot tudi prvič prečka Bistrico, jaz pa nadaljujem po levem bregu do Rimskega kamnoloma. Nekaj pridobljene višine izgubim v spustu proti Rimskemu kamnolomu. Prek brvi, na markirano pot in nadalje po desnem bregu. Pot se brž spet nadaljuje navkreber in postane ožja. Proti koncu tega drugega vzpona nas kažipot opomni na odcep v desno proti slapu Šum. Obiskal ga bom v sestopu. Ta pot se sicer zlagoma spusti proti toku Bistrice. Ko pripelje do drevesa v neposredni bližini potoka, se lahko ob njem z nekaj spretnosti še nekoliko spustim in zavijem za skalo, od koder se ponudi lep pogled na slap. Ko se človek naužije lepote, lahko nadaljuje po varovani poti ob slapu. Precej strm vzpon, ki zahteva nekaj več previdnosti, pripelje nazaj do poti, ki pelje proti Trem kraljem.Na stičišču obeh poti te pričaka še ena tabla o Bistriškem Vintgarju, kakršno je moč srečati na začetku poti, le nekaj metrov naprej pa se v levo odcepi pot proti Ančnikovemu gradišču. Pot se nadaljuje desno prek dveh pritokov Bistrice, kmalu pa prek brvi . Značaj te poti se od tod naprej kar precej spremeni. Èeprav je dobro vzdrževana in varovana, zahteva nekoliko stabilnejši korak, ko prek skal in korenin napredujem po mestoma strmih pobočjih potoka. V zameno se nam Bistrica pokaže v svoji najbolj živahni in slikoviti luči. V tem delu poti srečamo kar nekaj že razpadajočih opuščenih mlinov, ki nas opominjajo na pomen potoka za lokalno gospodarstvo v preteklosti. Èez slabo uro hoje se pobočja postopoma uravnajo, tok Bistrice pa se umiri. Pot postane lažja, a tudi nekoliko manj zanimiva, vseeno pa se splača nadaljevati vsaj do Maroltove jelke, do katere je še manj kot pol ure. Gre za najdebelejšo jelko v tem delu Evrope, katero si je res vredno ogledati. Nanjo nas opozori dobro vidna tabla. Jelka se nahaja na nasprotnem bregu Bistrice, kamor nas pripelje brv. Od tod lahko pot nadaljujemo po levem bregu proti Močniku in dalje proti Trem kraljem ali pa se po desnem bregu povzpnemo po strmi stezi preko Urha in nadaljujemo preko Ančnikovega gradišča zopet na izhodišče . Ob vročih dneh, pa se je najbolje vrniti kar po isti poti, kjer nas pred vročimi sončnimi žarki varuje gozd, potok Bistrica pa doda še nekaj zares dobrodošle svežine.[/i:f2c2662c81] Ja, saj ni več kaj dosti dodati, razen tega, da je mogoče bolje potrpeti v dolgih hlačah, s čepico na glavi itd. Vsaj v mojem primeru bi bilo čisto drugače, če bi se držal tega, kar "modro" svetujem drugim. Prav mi je, sicer pa bolečine so izginile, sedaj me še samo srrrrbiiiiii. Lepo se imejte in [url=http://www.moj-album.com/uredi/mosovnik/9003171/?sprdostop=2&aid=9003171] srečno ! [/url]
bmatjaz: torek, 21. avgust 2007, ob 11.12 uri
Ja lepo mosovnik, da skrbiš za ta naš del Slovenije. Sam sem že velikokrat prehodil to pot, posebej v zimskih mesecih, oziroma za nabiranje kondicije. Škoda, da se niso vsi ti mlini ob potoku obdržali v boljšem stanju, sicer bi bila pot še lepša in bolj vabljiva. Ne vem, pa če so pot zadnje čase kaj obnavljali, kajti nekateri pohodniki "sodelavci" so imeli kar nekaj pripomb, da ni ograj, lesenih potk... Jaz se že tod lep čas nisem sprehodil :oops: , da bi preveril informacijo iz prve roke! Lep pozdrav Martjaž
mosovnik: torek, 21. avgust 2007, ob 11.58 uri
Ne vem, pa če so pot zadnje čase kaj obnavljali, kajti nekateri pohodniki "sodelavci" so imeli kar nekaj pripomb, da ni ograj, lesenih potk...
Kar se tiče vzdrževanja poti, lahko povem, da je v zelo dobrem stanju, da je redno vzdrževana, da so "lesene potke" zamenjane, tam kjer je to potrebno itd. Mogoče manjka kakšna klopca ( zamenjava dotrajanih in preperelih) za one nedeljce, ki gredo na sprehod do slapa. Za promocijo tega dela poti, pa bi , že res, lahko, recimo kdo (npr. Turistično društvo) napravil kaj več v smislu spoznavanja in prepoznavanja ostankov ob njej. V mislih imam predvsem ostanke zgradb takratnih prebivalcev, morda navedbe imen lastnikov takratnih mlinov, in pač še kaj za promocijo tega dela Pohorja.
bmatjaz: torek, 21. avgust 2007, ob 13.53 uri
Lep primer je recimo "Jakčev mlin" ki so ga obnovili lastnik in ne vem katero društvo! Nahaja se ob cesti, ki vodi iz Tinja na Malo tinje, proti Modriču oziroma Keblju, cca 2,5 km od Tinja, po moji presoji. Iz asfaltne ceste zavijete na makedam,( pri označbi ) ter nadajujete pot do kmetije, kjer je urejen manjši parkirni prostor in nadajujete peš po gozdni poti, do mlina. Malo opisa za tiste, ki niso iz bljižne okolice. Upam, da je koliko toliko natančen! Lep pozdrav Matajž
© PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024

Iskanje v forumu


Išči v temi

Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
Teme v forumu
Stanje v gorah
Dejavnosti
Splošno
Spletna stran PZS
 
Planinska zveza Slovenije
Ob železnici 30a, p. p. 214
SI-1001 Ljubljana

+ 386 (0)1 43 45 680
info@pzs.si
Aktualno
Novice
Dogodki, aktivnosti
Zadnje v forumu
Zadnji komentarji
Članarina
Spletna včlanitev
Prednosti članstva
Vrste članstva in cenik
Prijava nezgode
Planinstvo
Planinske koče
Planinske poti
Komisije in odbori
Planinska društva
Planinska kultura
Planinski vestnik
Slovenski planinski muzej
Planinska založba
Življenje pod Triglavom
Podpiram planinstvo
Dohodnina
SMS donacije
Sklad Okrešelj
Naši partnerji
O PZS
Osebna izkaznica
Kontakti / kje smo
Vodstvo
Strokovna služba
Prijava | Registracija | Piškotki (cookies) Splošni pogoji delovanja O avtorjih