FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Anonymous: sreda, 22. september 2004, ob 9.53 uri; ogledov: 0

Upam da ste včeraj v torek uspeli videti film na TV SLO 2 zvečer dokumentarni film "Pohorje ali bo še kaj ostalo". Sicer pa je danes v sredo ponovitev ob 15.uri ponovitev na TV SLO1. Tematika dokumentarca spada sodeč po naslovu v omenjeno temo. Lp Ibn Al Said

Anonymous: sreda, 22. september 2004, ob 9.53 uri

Upam da ste včeraj v torek uspeli videti film na TV SLO 2 zvečer dokumentarni film "Pohorje ali bo še kaj ostalo". Sicer pa je danes v sredo ponovitev ob 15.uri ponovitev na TV SLO1. Tematika dokumentarca spada sodeč po naslovu v omenjeno temo. Lp Ibn Al Said

pismo1: sreda, 22. september 2004, ob 15.53 uri

Hvala lepa, Ibn al Said (težko ime) za opozorilo na ponovitev oddaje o Pohorju.Je bilo vredno ogleda, čeprav z žalostno vsebino.Kot omenjeno v oddaji: Etika dimenzije naše odgovornosti.V ušesih še zdaj odzvanja: Kamen boš, da se te neihče več ne spomni. LP ROK

Anonymous: četrtek, 23. september 2004, ob 0.45 uri

Hvala lepa, Ibn al Said (težko ime) za opozorilo na ponovitev oddaje o Pohorju.Je bilo vredno ogleda, čeprav z žalostno vsebino.Kot omenjeno v oddaji: Etika dimenzije naše odgovornosti.V ušesih še zdaj odzvanja: Kamen boš, da se te neihče več ne spomni. LP ROK
Hvala tebi da si si vzel cas. Mislim da si tisti ki želimo gozdove sprejemati kot so lahko želimo pravv to: pozornost in zavedanje njihovega pomena in obstoja.

pismo1: četrtek, 23. september 2004, ob 21.03 uri

Spomnim se oddaje o turizmu na Pohorju. Nekdo je povedal, kakšen užitek je pripeljati se z motornimi sanmi (z več deset decibeli, seveda) na mirno, prostrano, z snegom pokrito jaso.Že takrta mi je zavrela kri. Idiotizem brez primere.O, človek, bedna enodnevna muha. LP ROK

Anonymous: četrtek, 23. september 2004, ob 21.38 uri

Spomnim se oddaje o turizmu na Pohorju. Nekdo je povedal, kakšen užitek je pripeljati se z motornimi sanmi (z več deset decibeli, seveda) na mirno, prostrano, z snegom pokrito jaso.Že takrta mi je zavrela kri. Idiotizem brez primere.O, človek, bedna enodnevna muha. LP ROK
Kaj naj rečem? Pozimi tekam čez Pohorje iz Dravograda do Maribora. In če uberem pot po markacijah je edini del kjer je še možno ujeti deviški sneg samo še okoli Kremžarce do SlovenjGraškega sedla, pa nekaj malega okoli Lovrenških jezer in Klopnega Vrha. Vse drugo so okupirali teptalniki in motorne sani. Še ni dolgo tega, da si moral zasledovati divjad ( in se pošteno namučiti ) če si hotel narediti kakšno fotografijo ali jih skrivoma prešteti. Sedaj ti divjad kar sama prihiti ali pribeži. Višek arogance pa so tista akumulacijska jezera ( ne samo da jih začno kopati na črno potem pa stare rdeče politične zveze delujejo in se zadeva legalizira ) . Ker so dvignjena nad pokrajino in zaščiteno s plastiko se žvad utaplja in potem smrdi. Ko pa je smučarski pokal ali pa tursitična sezona pa se vse lepo skrije in zapakira v zimski smučarski idili ( kot bi tisto klobaso jedel z užitkom ki jo SLO mesar pripravi od onega uvoženega črnega govejega mesa iz Vzhodne Evrope ). Dodatna aroganca je ukinitev prog. Recimo kjer je včasih bila zlata lisica zgoraj na MB strani pod vrhom Bolfenka. Tisto zemljišče potem ko so ga zradirali je sedaj ob večjih deževjih hrib počasi drsečega blata. Obrtnik ko zapira obrt mora pospraviti za seboj in likvidirati podjetje. Upravljalec pa tukaj pusti prvotno nesnago. Gozdarji pa pravijo da potem ko je enkrat teren izsekan mora preteči kakšnih pet let da se zemljišče umiri da lahko zopet začno pogozdevati ( ne vem če to drži ampak takšne informacije sem dobil ). Letos sem opazil da so deževja za razliko od prejšnih let intenzivnejša in kratkotrajnejša. Tako tam kjer je posekano pobočje sedaj če drenaža ni uštimana kar na pobočju samem za 20 minut deževja dobiš splet jarkov in vodne kanale po katerih zahrumi voda navzdol. Skratka ne vem no... Problem je ker MOP ministru dol visi za te hektarje. Samo sliši tiste pravljice o razvoju turizma. Zdaj če bi šel pogledati smučišča v Avstriji kako so vedno bolj upehana. Kmetije pa seveda nasedejo češ da bodo tistih nekaj penzionov res dalo kruh okolici. Ne vem no...

pismo1: četrtek, 23. september 2004, ob 21.58 uri

Res je vse kar si povedal. Dodal bi, da obrtnik kaj takšnega niti začeti ne more, ne samo da mora pospraviti na koncu. Že na začetku ga bodo onemogočali. Èe le ni državni interes (beri interes posameznikov ) za zaslužkom prevelik.Ne glede na posledice, kratkoročne ali dolgoročne. Ves ta turizem posledice prinaša. Večinoma slabe. Kratkoročne dobre. Trenutno narava še OK, hoteli in smučišča ter sprehajališča polni. Ko pa narava oslabi (kar je pri takem turizmu neizogibno) ljudje iščejo ponovno nekaj neokrnjenega. Večinoma obljube velike, kako bo nekaj bolje in opravljeno kot je treba (ekološko, družbeno in socialno sprejemljivo seveda). Obljube prazne. Žal smo ljudje res kratkomiselni.Midva bova verjetno na Pohorju še videla kaj od te narave, zanamci pa verjetno bolj malo. Glede države pa No ja, ne vem :?: LP ROK

Anonymous: petek, 24. september 2004, ob 11.53 uri

Res je vse kar si povedal. Dodal bi, da obrtnik kaj takšnega niti začeti ne more, ne samo da mora pospraviti na koncu. Že na začetku ga bodo onemogočali. Èe le ni državni interes (beri interes posameznikov ) za zaslužkom prevelik.Ne glede na posledice, kratkoročne ali dolgoročne. Ves ta turizem posledice prinaša. Večinoma slabe. Kratkoročne dobre. Trenutno narava še OK, hoteli in smučišča ter sprehajališča polni. Ko pa narava oslabi (kar je pri takem turizmu neizogibno) ljudje iščejo ponovno nekaj neokrnjenega. Večinoma obljube velike, kako bo nekaj bolje in opravljeno kot je treba (ekološko, družbeno in socialno sprejemljivo seveda). Obljube prazne. Žal smo ljudje res kratkomiselni.Midva bova verjetno na Pohorju še videla kaj od te narave, zanamci pa verjetno bolj malo. Glede države pa No ja, ne vem :?: LP ROK
Meni zanimivo Pohorje ker ga praktično spremljam poleti in pozimi kako se spreminja zaradi cloveka in narave. Po drugi strani pa recimo spremljam redno tudi nekaj slicnih pogorij kjer clovek toliko ne posega ampak se spremija zaradi izkljucno narave. Pozor! Govorim o gozdu kot največji dodani vrednosti ki nam jo ponuja planina oz. smo jo dobili v oskrbo. Lansko leto in predlansko je bilo zelo zanimivo ( v negativnem smmislu ). Namreč uničevanje drevja zaradi vremenskih šokov pozimi iz toplega v zmrzal.( Koroške planine, Kozjak, Pohorje ). In če primerjaš dva takšna habitata ( eden samo pod vplivom narave eden pa še pod vplivom človeka )? Hmmm.... Imam namreč vtis da so gozdarji v prejšnih letih vendarle opravili dobro delo. Sedaj me prav zanima kakšne vtise bom dobil na Notransjkem in Gorskem Kotarju. Ampak hrvatski planinci imajo podobne dileme na ideje o vzpostavljanju umetnih snežišč na Medvednici in napeljavo jekla na Snježniku. Zelo sem bil navdušen pri Avstrijcih. Ti so namreč maloštevilčni gorski turizem ( inidividualnejšega tipa ) vzeli kot dejstvo. Tako sem na svojih popotnih turah recimo naletel na kmetijo sredi ničesar z veliko gozda, pašnikov in celo asfaltne poti nima ( kar je za recimo zahodno štajersko vendarle poseben vzorec ) na 1800m, ki se je specializirala za Izraelske goste ( priprava hrane in prostorov, ). No saj vem da prazno ramišljanje ampak kadarkoli odpreš problem in vprašanja zakaj še jeklo napeljevati in kopati akumulacijska jezera se vprašaš kaj pa je še sploh alternativa? sistem penzionskih gorskih kmetij in odkup starih zapuščenih kmetij od Mure do izvira Drave s strani turističnih organizacij me je zagrel z navdušenjem kot model ampak problem je da ta projekt ne more imeti dovolj dodane vrednosti to pa pomeni globalizacijo in računanje na goste od zunaj. To pa zopet pomeni avtomobilsko pločevino ali vsaj razvajene goste?... Me res zanima kako rešujejo ekonomsko te dileme kakšni uspešnejši narodi na tem področju?!? Namreč tista frustracija , da zaščita področja avtomatsko pomeni nazadovanje. Še ena dilema se mi pojavlja. V EU smernicah in direktivah na okoljsko problematiko se pojavlja nova računovodska kategorija? Tim zeleno računovodsko. To namreč vzpostavlja zanimivo predpostavko. Da neko področje, ki še ni izkoriščeno bilo da je v državnih rokah ali zasebnih rokah kot tako ni neomejen vir in ima tudi začetno vrednost ki se ga mora oceniti kot naravni vir ( gozd, ...). In kot tako se ga vodi kot amortizacijsko vrednost tudi v takšni obliki ( tudi če imaš npr. zaščiten park kot pragozd moraš vrednotiti zmanjševanje vrednosti pragozda ). Skratka prav konkretno je izvedeno knjigovodsko postopanje z vsemi viri v takšnem neekonomskem okolju kot bi recimo vodili vodenje knjig za neko računovodsko vodenje skladišča. Torej za gozd je privzet model vodenja skladišča kjer samo odnašaš. Seveda se zadeve še razivjajo in je tukaj sodelovanje tako strokovnjakov iz področja poznavanja habitatov kot ekonomike poslovanja. Je pa ena zelo resna predpostavka oz. bolj posledica takega pristopa. Vsako poseganje, gradnja pa tudi za navadno rekreativno dejavnost ( tudi če hočeš planinsko ) se mora voditi odškodninska renta. Namreč vrednost se skozi amortizacijo mora ohraniti oz. vzdrževati. In ker sloni na sledljivo vodenih pravilih vzdrževanja ravnotežja ( trop divjadi, vpliv srnjadi na drevesa, vpliv ekonomskih dejavnosti od navadnega gobarjenja ali planinstva do postavljanja weekendic ali navadnih lovskih prež ). Skratka prvič ob teh smernicah sem videl nek celovit pogled na gozd in planinsko področje kjer ne zaideš tako hitro sam s sabo v nasprotje . Saj mislim da že tudi na naših fakultetah ( biotehniških ) pripravljajo diplomske naloge na to temo. Veljalo bi samo podrobneje integrirati s kakšnimi študijami s podorčja ekonomije. Namreč mislim vendarle da imajo ko že omenjaš zanamce tudi alternativo. Na Novi Zelandiji sem slišal da imajo urejen sistem vzdrževanja ravnotežja habitatkov urejen preko sistema odškodninskih rent. Za vsak km2 izkoriščenega prostora se sredstva iz odškodninskih rentnih skladov ( do okolja ) preloži v sanacijo kjerkoli. In kontrloni mehanizmi so realizirani na nivoju izmenjave med posameznimi področji. To so bistveni miselni premiki v glavah ljudi ki ne vem kako bi jih mi uspeli realizirati ko se že stepemo za podrobnosti kot so voda ali psi ali popoldanski piknik ali sosedova ograja ne vem... Vsekakor pa bo mmislim da zanamci ki prihajajo bodo ostrejši do virov okolja in predvsem da bodo manj zateženi s predpostavkami ( da moramo imeti vse pri roki in vse zgraditi in na mestu vzpostaviti ) ki jih imamo mi ( že odnos do mobilnosti in prilaščanja narave mislim da bo sproščenejši pri generacijah ki prihajajo ). Tako da sem optimističen. Samo da se generacija izmenja.

Zemljan: sobota, 25. september 2004, ob 16.47 uri

A je se kdo gledal dokumentarec? Sem pogledal na www.rtslo.si in je oznacen kot dokumentarec meseca.

pismo1: nedelja, 26. september 2004, ob 20.32 uri

Gost, pozdrav Se strinjam ko je govora o delavcih, gozdarjih.Le ti so naredili marsikaj dobrega.Pa tudi zavedanje o poskušanju ohranjanja habitatov je pri njih vsaj prisotno in se o tem govori. Ko pa govoriš o temi globalizacije pri razvoju turizma (dodatna pločevina, novo jeklo itd). Menim, da se taka zavarovana območja lahko obnesejo. Ljudje se kakor koli obrneva, vseeno že začenjajo zavedati dejstva, da vse ni v materialnem. Menim, da lahko gojimo tudi turizem osamljenih kmetij brez elektrike in razvajenih turistov. Omenil si, da pri tem ne gre brez dodanega jekla in še več pločevine ter da tu ni prave vrednosti dodanega dela. Menim, da bi šlo. Vendar je treba takšen način dobro predvideti, oglaševati in tudi resno na njem vztrajati, če je sprejet oz. če se izvaja.Popuščanja ne bi smelo biti. Vse se izjalovi. Predvsem pa je treba kulturo ljudi dvigovati na vseh ravneh (habitati, ekologija, socialne prednosti skupnih počitnic brez TV in PC). Frustracija, da zaščita področja pomeni nazadovanje? Nekatere države imajo manj zavarovanih območij kot mi pa vseeno nimajo (predvidevam) dilem o ekonomski problematiki takšnih področij (primeri Norveške, Finske). Morda se pa tu ne da primerjati nihče, ker smo res premali. Sem pa vsekakor za odškodninske rente, če bo kaj iz tega. Sem pa mislil, da kaj takega že obstaja. O miselnih premikih v glavah ljudi sem pa že povedal. Se da, vendar pri nas je problem da je prehod iz sistema komunizem-socializem prehitro prišel do malih možganov večine ljudi in zatorej vsi mislimo da vsi vse vemo in da vsi lahko odločamo ( z znanjem ali brez) o vsem. Še vedno pa nisem tako optimističen kot ti. Tako hitro po moje ne bo šlo-ena generacija hmmm.Se bereva ROK

Zemljan: ponedeljek, 27. september 2004, ob 12.51 uri

NEkatere drzave imajo manj zavarovanih podrocij kot mi pa vendar ( Norveška, Finska ) ROK
Ja saj to je tudi meni stalna dilema, ki si jo podobno odgovarjam kot ti. Tranzicija...in se da je slabse mi smo to tranzicijo sprejeli tudi v glavah. Temu bi po domače rekel: Ne tič ne miš. Nekaj razglašaš v bistvu pa sploh ne veš kaj. Ali pa da gledaš dvo-lično oz. tako da je pokrit samo tvoj kot gledanja. Lahko bi rekli: OPERACIJA USPELA, pacient mrtev. Nekaj takega kot bi prišel na bolšji sejem v Moskvi.

pismo1: ponedeljek, 27. september 2004, ob 20.54 uri

Da, da , zemljan Deliva enako mnenje.Tranzicija, pa kakor koli jo kdo iemenuje ali obrne je naš problem sedanjosti. Pravimo da nismo več v tranziciji. Smo še daleč od tega da bi bili zunaj. In tako bo tudi z naravo. Še daleč od tega, da jo varujemo. Kompleksnih stvari se ne lotevamo načrtno-dolgoročno. rešujemo le trenutne probleme (pokrit je le tvoj kot gledanja), ki si jih že imenoval. Reševanje trenutno pomeni (večinoma) pogubo dolgoročno. Delim le svoje mnenje, orda črnogledo. Nisem nek ekspert, sem človek narave. Jaz ne znam povedati kaj in kako, so pa ljudje šolani za to. Trenutno jim ne gre. Ali niso osebe prave ali teorija ni prava ali pa teorija ne vzdrži v praksi LP ROK