 |
sobota, 9. november 2024 |
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
| POIŠČI |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
 |
FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)Soplezalec | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
 grega68: sreda, 22. september 2004, ob 10.24 uri; ogledov: 0Hoj!
Iščem soplezalca za uizi prosto plezanje IV-V in kasnej več. Po sluzbi ali cez vikende. Mam 83 kg - (visoka postava :). Sem iz Lj.
moj mail: savonne73@hotmail.com |
| |
Hoj!
Iščem soplezalca za uizi prosto plezanje IV-V in kasnej več. Po sluzbi ali cez vikende. Mam 83 kg - (visoka postava :). Sem iz Lj.
moj mail: savonne73@hotmail.com |
Nisi povedal, ali si športni plezalec in iščeš družbo za v plezališča ali si alpinist in bi šel plezat v hribe.
Drugače ti pa predlagam, da se oglasiš v kakšnem alpinističnem odseku, npr. člani AO Matica se zbiramo ob četrtkih ob 20h v prostorih društva. V jeseni, ob koncu plezalne sezone, tapridni člani prikazujejo dijase s svojih popotovanj in je sploh v redu. Pridi, pa boš spoznal kakšnega soplezalca. |
... za uizi prosto plezanje IV-V kva pa je ta "uizi"?? resno prašam |
In kakšno je prosto plezanje IV - V.stopnje? In zakaj so tvoji kilogrami tako pomemben podatek?
Sedaj pa čisto resno. Jesen je čas, ko alpinistični odseki organizirajo alpinistične šole, kjer dobiš tako znanje kot soplezalce.
Jani Bele |
... za uizi prosto plezanje IV-V kva pa je ta "uizi"?? resno prašam Uizi - upam, da to ni napad braniteljev slovenskega jezika? Mišljeno je plezanje lažjih smeri... IV in V stopnje v plezališčih |
Uizi - upam, da to ni napad braniteljev slovenskega jezika? Mišljeno je plezanje lažjih smeri... IV in V stopnje v plezališčih Mimogrede, če verjameš pretvorbi med alpinistični in francosko lestvico, govoriš o smereh med 4a in 4c, tega pa je v naših plezališčih hudo malo :cry: |
Uizi - upam, da to ni napad braniteljev slovenskega jezika? Mišljeno je plezanje lažjih smeri... IV in V stopnje v plezališčih Mimogrede, če verjameš pretvorbi med alpinistični in francosko lestvico, govoriš o smereh med 4a in 4c, tega pa je v naših plezališčih hudo malo :cry: Bla, bla, bla. Jaz iščem soplezalca, ti pojd pa naprej programirat, če ti je dolgčas... Al pa odpri novo temo kjer boste šteli smeri v Sloveniji. Pa še to, evo ti smeškota: :lol: |
tako malo smeri med 4a in 4c pa spet ni, za rekreativce jih je čisto dovolj npr. Vipavska Bela, Vipava, Èiginj, Bohinj, Gore itd. |
In kakšno je prosto plezanje IV - V.stopnje? Prosto plezanje je plezanje, kjer za napredovanje ne uporabljaš tehničnih pripomočkov. Torej naš nesramni začetnik ne bo prišel v plezališče z lojtro in klini, kar je vsekakor pohvalno. :lol: |
tako malo smeri med 4a in 4c pa spet ni, za rekreativce jih je čisto dovolj npr. Vipavska Bela, Vipava, Èiginj, Bohinj, Gore itd. Od naštetih sta res primerna le Vipava in Bohinj, mirno pa lahko dodaš še Èrni Kal, Osp (pet smeri v Babni), Vransko, Preddvor (malo) baje jih ima nekaj še Kamnik (ni preizkušeno), vsa ostala plezališča imajo manj kot štiri smeri te težavnosti. Kakšna je med vikendom "gužva" na Vranskem in v Èrnem Kalu, verjetno pa tudi v Bohinju (poleti) in Preddvoru, pa tudi vemo :cry: |
In kakšno je prosto plezanje IV - V.stopnje? Prosto plezanje je plezanje, kjer za napredovanje ne uporabljaš tehničnih pripomočkov. Torej naš nesramni začetnik ne bo prišel v plezališče z lojtro in klini, kar je vsekakor pohvalno. :lol: Dragi Gregor, hvala za podporo, čeprav ideja ni slaba. Nesramni začetnik je res začetnik, ki mu tuintam uspe napeljati kak 4c, če ima dober dan tud brez lojtrce. Se bom trudil naprej press...  8) |
pametnjakoviči, kaj se usajate na resno vprašanje človeka?
npr. valjda da je važno, kolk kil ma! jaz recimo z njim v vrtce raje ne bi hodila, ker bi morala improvizirati fiksne štante, samo varovanje nase bi me dvignilo v luft |
Èiginj
Solo 3
Poka 4bc
Živalska 4c
Kamin 4b
Pomladanska 4c
Vroče poletje var. 4c
Zgledno varovanje, dobra skala, precej mirno izven konic.
Gore imajo res samo eno 4a, ampak cel kup top ropov v dobri skali, pa še lepo toplo je tam pomladi.
Vipavska Bela ima cel kup štirk v dobri skali, pa še cel kup top ropov.
Več kot pri "poznavalcih" dobiš o težavnosti na:
http://www.plezanje.info |
Več kot pri "poznavalcih" dobiš o težavnosti na:
http://www.plezanje.info Kdo pa misliš da piše ocene na plezanje.info? Isti ljudje, ki se jim ljubi plezat in sodelovat na forumih, vpisujejo tudi ocene. Recimo ravno Ivan iz naše debate je med najbolj pridnimi. |
Èiginj
Solo 3
Poka 4bc
Živalska 4c
Kamin 4b
Pomladanska 4c
Vroče poletje var. 4c
Zgledno varovanje, dobra skala, precej mirno izven konic.
Gore imajo res samo eno 4a, ampak cel kup top ropov v dobri skali, pa še lepo toplo je tam pomladi.
Vipavska Bela ima cel kup štirk v dobri skali, pa še cel kup top ropov.
Več kot pri "poznavalcih" dobiš o težavnosti na:
http://www.plezanje.info Vsaj kar se Vipavske Bele tiče bi jaz ne pretiraval z lahkostjo tistih 4c-jev, ocene so kar orng navite. Je pa res lepo tam pa prijetna senčka je za poleti. Začetnik lahko zase najde precej več v Vipavi. |
Lepo plezališče za začetnike je Lis Feminis za MP Učja na italijanski strani. Prevladujejo smeri 3c-5a, višina do 50 m. Je pa res da so smeri zelo podcenjene v primerjavi z našimi plezališči. |
Kot eden od "pametnjakovičev" naj malo razložim svoj prvi prispevek:
- prosto ali tehnično plezanje IV - V stopnje. Že v stenah redkokdo pleza smeri te težavnosti tehnično, kaj šele v plezališčih. So pa tudi izjeme, seveda.
- teža plezalca: poznamo nekaj uspešnih navez, kjer se soplezalca kar močno razlikujeta tako po teži kot višini. Razlika 25 kg prav nič ne moti ene najuspešnejših navez zadnjih nekaj let Tanje in Andreja Grmovška. Morda samo v tem, da morata varovanju posvetiti vso pozornost, kar pa pri ostalih plezalcih v plezališčih predstavlja eno od največjih nevarnosti.
Upam, da je medtem, ko mi debatiramo, Grega68 že našel "soplezalca za plezanje lažjih smeri v plezališčih" in že uživa.
Jani Bele |
Jani, mislim, da je razlika v teži lahko problem. Jaz sem pri poletu s svojimi 75 kg že parkrat uspel lažje punce dvignit v zrak. Na srečo so bile moje soplezalke same v redu punce in iz tega niso delale problemov, kar pa pri začetnikih ni vedno pravilo. Èe tak lažji varovalec uporablja za varovanje kakšno osmico ali ploščico in v paniki vse skupaj spusti iz rok, se lahko oba znajdeta v podnu. |
ja, to se dogaja še posebno pri začetnikih ali bolj "izi" uživačih, ki plezajo(mo) na top-rope. Ker vmes ni trenja (resni plezalci kot sta Grmovška pač plezata naprej) je masa na eni in drugi strani zelo pomembna. Ko sva se z mojim fantom še klatila po vrtcih, sem morala biti vedno privezana še na drevo :? |
Mina, jaz bi rekel, da so sile kar podobne. Na top-rope je trenja res manj, vendar ima plezalec vedno napeto vrv nad seboj in se v primeru padca samo usede. Èe pa pri plezanju naprej odleti ravno pri vpenjanju naslednjega svedrovca, se bo na vrv ujel šele po 2-3m prostega pada, ko bo imel že lepo hitrost.
V nobenem primeru pa ni prijetno, če z nogami bingljaš po zraku. |
Naj mi Grega68 oprosti, če njegovo iskanje soplezalca izkoriščam še za debato o plezanju v plezališčih, ampak kar ne gre mi iz glave ta teža soplezalca. Še vedno namreč mislim, da ni problem v teži, ampak le v pravilnem varovanju.
Glede tega sem se pogovoril kar z nekaj stalnimi obiskovalci plezališč ( jaz namreč nisem med njimi) in bil presenečen, da so prav vsi dali teži soplezalca velik pomen. V nadaljevanju pogovora pa sem od vsakega izvedel cel kup primerov, ki so temu pritrjevali. Varujočega je ob padcu krepko dvignilo v zrak ( čeprav je bil težji od padlega), drugega je zabilo v steno, tretjemu je zaradi dviga in udarca v previs poškodovalo vratna vretenca, zopet enega je vleklo po tleh, da je izgledal kot smučar na vodi itd, itd. Vzrok temu: nepravilno varovanje - vrv v dolgem loku do plezajočega, varujoči precej oddaljen od vznožja stene, zamaknjen v pogovor z naključnim mimoidočim, neprivezan...
In če je varnost pri plezanju odvisna od nekaj kilogramov varujočega in njegove lenobe, da ne poskrbi za samovarovanje, potem nikakor ne moremo govoriti, da je plezanje v plezališčih dokaj varen šport.
Glede opremljenosti plezališč za take primere in običaju, da drugi pač ni nikamor privezan in da se povsod tako pleza... ja, no, hmmm.
Sicer pa imajo plezalci svoj forum in upam, da tukaj ne težim preveč.
JANI BELE |
Ni mi čisto jasno, kam naj bi bil varujoči v plezališču privezan. Prvi svedrovec je običajno par metrov nad tlemi, tako da si na ta način ne moreš pomagat. Punca ima cca. 20 kg manj od mene in ima zato težave, saj jo vedno dviguje, ko me spušča. Pomagam ji tako, da se primem za štrik in tako zmanjšam obremenitev. Kaj bi se zgodilo med morebitnim padcem pa si ne predstavljam, verjetno bi jo dvignilo kakšen meter, gri-gri pa bi zablokiral in tako ne bi bilo hude panike. Včasih si pomagava tako, da narediva štant na drevo, vendar so take možnosti zelo omejene, saj pod vsako smerjo pač ne raste pripravno drevo. |
Jani, teoretično imaš seveda prav. Vedno je možno urediti varovanje, kjer pol lažji in šibkejši soplezalec varuje težjega.
Vendar ljudje hodijo v plezališča predvsem plezat in se nočejo 3/4 časa ukvarjati z iskanjem dreves, improvizacijo štantov in podobnim kvačkanjem. Zato je najlažje, da imaš podobno težkega soplezalca, ker posebej za take pare ne opremljajo plezališč s svedrovci 0.5 m nad tlemi.
Trditev o dolgem loku tudi ne drži. Èe plezaš naprej težko smer, si najmanj želiš, da te na vsakem gibu potegne štrik navzdol. Zato pač zahtevaš od varovalca, da vrv ni nikoli napeta, čeprav veš, da boš v primeru padca letel nekoliko dlje.
Zaradi tega športno plezanje še ni nevaren šport, čeprav redkokdaj prideš domov povsem brez bušk. |
Jani, teoretično imaš seveda prav. Vedno je možno urediti varovanje, kjer pol lažji in šibkejši soplezalec varuje težjega. Tu je tudi ena od bistvenih razlik med športnim plezanjem kratkih smeri in alpinizmom - tam praktično vedno varuješ na štantu in si vedno vpet v štant, torej te lahko dvigne največ za kakšen meter, medtem ko so plezališča, kjer te na začetku smeri čaka svedrovec za varovalca, zelo redka. Res pa je tudi, da je skrb za varnost plezajočega nekaterim najmanj pomembna stvar pri obisku plezališča, v Èrnem Kalu sem videl že precej primerov ko je varovalec stal več kot pet metrov od stene (morda še kadil cigareto in se pogovarjal), vrv pa je do prvega kompleta šla skorajda vodoravno. V primeru padca bi bil tak "umetnik" res kot smučar na vodi (dokler ne bi plezalec udaril v tla). V večini plezališč lahko varnost lahkega varovalca s pomočjo dreves urediš sorazmerno neproblematično (preizkušeno, ker precejkrat plezam z lažjimi soplezalci), seveda pa so tudi tu izjeme, na primer Vransko, Bohinj, Rovinj. |
Fino, da smo se malo pogovorili, kljub začetnim nerganjem nejevernih Tomažev :) Rad bi samo odgovoril Janiju, da je težko vedno pričakovat perfekcijo, ko si govoril o nepomembnosti kg-jev. Nekaterim to ne paše in pika. Je pa res, da mene osebno ne moti lažji soplezalec - če njega prav tako ne. Se mi zdi zanimivo vprašanje - je to nevarno ali ne, tudi če nimaš izdelanga štanta. Saj, če varujoči malo poleti v zrak, plezalca vseeno zaustavi - važno, da ne spusti štrika? |
Saj res, pa hvala za vse odgovore in debato. Nadaljujemo? |
Se mi zdi zanimivo vprašanje - je to nevarno ali ne, tudi če nimaš izdelanga štanta. Saj, če varujoči malo poleti v zrak, plezalca vseeno zaustavi - važno, da ne spusti štrika? Mislim, da si še nobeden ni naredil v plezališču kaj hujšega, ker je varoval težjega soplezalca. Gre predvsem za zoprn občutek, ko te nepričakovano dvigne v zrak. Sploh če soplezalec dlje časa visi na štriku, tebe pa ves ta čas vleče pod kakšen previs. Drugo je pa nevarnost za plezajočega, ki zaradi dviganja varovalca pade nekoliko globlje. Èe varovalec med tem spusti štrik, pa sploh lahko prileti do dna. Èe varovalcu ne zaupaš, ker je prelahek, prešibak ali samo preveč zmeden, mu je najbolje dati gri-gri v roke. Ta zadrži štrik tudi v primeru, ko vse spustiš iz rok. Dvignilo ga bo pa še vedno. |
Tu je tudi ena od bistvenih razlik med športnim plezanjem kratkih smeri in alpinizmom - tam praktično vedno varuješ na štantu in si vedno vpet v štant, torej te lahko dvigne največ za kakšen meter, medtem ko so plezališča, kjer te na začetku smeri čaka svedrovec za varovalca, zelo redka.
Bistvena razlika med alpimizmom in športnim plezanjem je predvsem v tem, da alpinist sam postavlja varovanje (zabija kline, zatika metulje, zatiče), športni plezalec pa samo vpenja vnaprej pripravljene svedrovce. Èe ti v alpski smeri soplezalec odleti in te dvigne v zrak si lahko strašno vesel - klin je namreč zdržal, kar ni vedno pravilo. Zato alpinisti praviloma v hribih plezajo lažje smeri kot v plezališčih in ne odletavajo. |
grega če imaš željo plezat pokliči na 051/214 628 Igor iz Ljubljane... 80kg.... (mam celotno svojo opremo).... |
" reč mu,naj štant izpne" |
| © PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE, 2024 |
Prijava
O avtorjih