FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

nevi: petek, 12. september 2008, ob 21.57 uri; ogledov: 0

Saj res ni treba preverjati vsega napisanega. O vsakem avtorju prispevkov si počasi ustvariš svojo sliko. Kdaj se pa tudi zmotiš, jasno. Več ko od nekoga prebereš, točnejšo predstavo imaš. Pri nekaterih je treba odšteti več, pri drugih manj, od večine pa lahko dobiš kaj koristnega, zanimivega, uporabnega. Bolek mi je čisto simpatičen.

marko: ponedeljek, 28. julij 2008, ob 13.37 uri

že dolgo hodim po hribih in ko grem na daljše ture (večdnevne) pogosto vzamem s sabo spalko, v kateri prenočim. Do letos še v nobeni koči nisem imel težav zaradi te "lastne posteljnine" in so mi priznali tistih 1,6 € fiksnega popusta. LEtos pa se mi je zgodilo, da mi v koči niso hoteli priznati spalke kot svojo posteljnino, temveč naj bi za le-to štele le lastne rjuhe. ker se s tem seveda nisem strinjal ,so mi pokazalai, da je to celo zapisano na strani PZS. (priznam, nisem natančno bral letošnjih "dopisov", prejšnja leta je mislim da pisalo samo lastna posteljnina, ne pa rjuhe) Zato se zdaj sprašujem, kje je tukaj logika? Spalke ne nosim s seboj zato da bi prišparal tisti dober evro, temveč ker spoštujem naravo in jo želim čim manj obremenjevati. Prepričan sem in vem, da s spanjem v svoji spalki zagotovim vsaj to, da oskrbinkom ni treba prati dveh rjuh na katerih bi spal oz. jih pošiljati na pranje v dolino s helikopterjem, kar oboje obremenjuje občutljiv gorski svet. Torej je spanje v spalki vsaj enakovredno spanju na lastnih rjuhah (ponavadi eni lastni) in ne razumem, zakaj naj bi se za lastno posteljnino štele samo rjuhe, spalke pa ne? In za piko na i, mi potem k spanju obračunajo še nekakšen ekološki prispevek (oz. takso, ki pa je na požigosanem listku, ki naj bi bil račun, prečrtana in nadomeščena z besedo prispevek)? Kakšna taksa, kakšen prispevek? zato, ker sem nosil svojo spalko nekaj dni po hribih mi potem zaračunajo še obremenjevanje okolja? na podlagi česa me zanima? Èe kdo ve ali obstaja kakšna podlaga za to ali sklep PZS naj mi prosim odgovori. V nasprotnem primeru bom zadevo prijavil inšpekciji, saj se mi praktično iz koče v kočo ponavljajo nategi oskrbnikov tako pri cenah, ki pri pijači skoraj povsod odstopajo od najvičjih priporočenih cen PZS, kot pri samih "izračunih" skupnih zneskov, ki pogosto vsebujejo stvari katerih nisem naročil oz. so obračunane višje cene kot bi smele biti. Zato zadnje čase vedno sproti plačujem hrano in pijačo, ter spanje posebej, da vsaj takoj ugotovim, kje me kdo hoče nat... Na žalost poštenih oskrbnikov skorajda ni več, temveč zvečine samo še hlastajo po čimvečjih dobičkih na račun planincev (čast izjemam). Naši hribi tako postajajo praktično enaki kot hrvaško morje za turiste - v račun vstavljen APP (ako prodje prodje) je prej pravilo kot izjema in moram priznati, da zaradi vsega tega dobivam odpor do gora - vsaj tedaj, ko so koče odprte... Èe ima še kdo takšen izkušnje naj se javi na to temo, če ima kakšo fotko nepravilnosti (na roke napisanih računov z raznimi "prispevki", napačnih cenikov ...), ki so se mu zgodile pa naj mi pošlje PM ...) če ta mastodonska PZS noče ukrepati nad temi samopašnostmi, pa se dejmo mi organizairat in z dokazili vred obvestiti pristojne službe, da nas ne bodo nenehno vozili žejnih preko vode ... in morda se bo v koče počasi spet naselil tist pravi planinski duh, katerega poznam iz mladosti ... :evil:

marfi: ponedeljek, 28. julij 2008, ob 14.58 uri

... zakaj naj bi se za lastno posteljnino štele samo rjuhe, spalke pa ne?
Iz enakega razloga, ker copate uporabljaš v notranjih prostorih, čevlje pa v zunanjih, ne glede na to, da so čevlji lahko novi oz. čisti. Spalka pač ni posteljnina, čeprav jo imaš samo za posteljno uporabo. Èe jo uporabljaš za spanje zgolj v kočah, si raje omisli lažjo in (volumensko) manjšo "bombažno spalno vrečo" oz. "spalno rjuho". Je pa zanimivo, da v nekaterih kočah ne želijo priznati lastne posteljnine na skupnih ležiščih, kjer tako ali tako ni njihove posteljnine. Po logiki, da jim itak ne prihraniš pranja, če nimajo kaj prati. Ekološki prispevek pa je izmišljotina za molzenje ležečih. Ko ga bodo prepovedali, bodo pa namesto njega prispevek za naravi prijazno čiščenje šip, podmazovalnina za podmazovanje škripajočih tečajev in sedežnina (ki je ne smemo mešati s pogrinjkom).

marko: torek, 29. julij 2008, ob 9.49 uri

Marfi ... ne me j... s copati in čevlji... tudi copate oz. lažjo obutev namreč nesem s sabo v gore, da oskrbniki nimajo dodatnih težav z mano Vsi vemo, da je (bil) osnovni namen "lastne posteljnine" v gorah ta, da se zmanjša obremenjenost okolja zaradi "mazanja" posteljnine v kočah, katero je potem potrebno oprati. In tukaj ni popolnoma nobene razlike ali spim na tistih od pamtiveka nastavljenih jogijih (razen redkih izjem) v svoji spalki ali svojih rjuhah - namen, zmanjšanje obremenjevanja okolja, (če bi ta res bil glavni motiv PZSja, ko predpisuje popuste in ostale "priporočene" cene), je dosežen tako z enim kot z drugim! In tako bi morali biti v obeh primerih upravičeni do popusta pri prenočevanju. Ker pa je v ozadju interes PD, da s svojimi kočami čimveč zaslužijo, se na ekološko osveščenost obiskovalcev požvižgajo in iščejo samo način, kako bi jih čim bolj obrali - in to, da se spalke ne prizna za posteljnino, je prav gotovo eden od načinov. Potem pa zaračunajo še nezakoniti "ekološki prispevek" :evil: SRAMOTA, tako za planinska društva, ki bi po svojih statutih morala skrbeti za ohranjanje okolja kot za PZS, ki vse to dovoljuje!

mihec: torek, 29. julij 2008, ob 10.34 uri

Ta tema me je spomnila na nedaven dogodek... Pred nekoliko manj kot tremi tedni sem tudi sam naletel na bedarijo, imenovano "ekološka posteljnina"... Skupinica štirih nas je v petek zvečer prišla do Doma dr. Klementa Juga (PD Nova Gorica), kjer je bila moja spalka takoj gladko zavrnjena kot posteljnina. Primoran sem bil kupiti t.i. EKOLOŠKO posteljnino (2,2 €!!!), ki je seveda zavita v nič kaj ekološko plastiko. Prepričevanje oskrbnika, da takšna posteljnina ni ekološka, da je spalka čista, da s spanjem v spalki ne bom uničil njihovih jogijev ipd. ni padlo na plodna tla, rahlo razburjen mi je na listek napisal zgolj ime enega od članov planinskega društva, pa da naj se z njim zmenim, če mi kaj ni prav (na kar pa sem ob prihodu domov pozabil...). No, v prostoru s skupnimi ležišči nismo bili sami, ampak smo si ga delili z nad ekološko posteljnino ravno tako razočaranimi planinci. Ko so se strasti pomirile sem kot papir tanko posteljnino razprostrl preko nekoliko "zguncanega" jogija, da nisem umazal spalke, katero sem položil na vrh :) Èe bi prišel oskrbnik in vztrajal, da tako to ne gre, bi raje zahteval denar nazaj in spal zunaj na prostem, saj se na star jogi, prekrit z "eko-papirjem", ne uležem! Na uho mi je prišla informacija, da ekološka posteljnina stane okoli 1 €. Predvidevam, da se ob nabavi večjih količin dobi še popust... Profit, ki ga pospravi društvo, ni majhen in takoj postane kristalno jasno, čemu vztrajanje pri tej posteljnini (upoštevajte dejstvo, da do omenjene koče vodi asfaltirana cesta!). Kdo je pisal pravila PZS, kdo je lobiral za posteljnino/rjuhe, kje je njihova ekološka zavest?

marfi: torek, 29. julij 2008, ob 12.39 uri

Komplikatorji. Nabavite ali sešijte si bombažno spalno vrečo pa ne boste imeli nobenih problemov in še v pranje bo lahko šla po vsaki turi, planinska društva se bodo obrisala pod nosom za dodatni profit, vi pa boste imeli manjšo težo v nahrbtniku. Èistost spalke je čisto subjektivna ocena, zato je debata o tem nesmiselna. Kdo je tisti, ki bi lahko odrejal katera spalka je čista in katera ne? Spalne vreče za uporabo na prostem na postelje ne sodijo!

marko: torek, 29. julij 2008, ob 12.53 uri

mah, ne da se mi prepričevat prepričanega - osnovno vodilo mojega pisanja je bilo zmanjšanje obremenjevanja okolja - to pa dosežeš tako s spalko kot z rjuhami - na katerega se profitabilni oskrbniki koč požvižgajo. o čistosti spalke nisem govoril, ker si pa ravno načel to, pa je dejstvo, da je ogromna večina jogijev po kočah velik bolj zamazana kot so spalke obiskovalcev Rock Otočca recimo. Pa tud če je spalka za "zunaj" je tisto "zunaj" vedno nekje v šotoru ali bivak vreči - skratka spalka je, razen v res izjemnih primerih, čista. Vsekakor pa ni nič bolj umazana od jogijev po kočah, ker spiš namreč na jogiju, ne na "čistih" rjuhah!

mihec: torek, 29. julij 2008, ob 12.54 uri

Ne komplikatorji, gre za princip. Nesramno je, da mi nekdo vsiljuje "ekološko" posteljnino, pri čemer ga prav malo briga, ali jo bom dejansko uporabil ali ne, ali pa bom kar oblečen spal v morebiti umazanih obačilih (kar je najbolj varno glede na čistost jogijev ponekod). To je čisto zaslužkarstvo in zdi se mi za malo, da si bom zaradi takih ljudi nabavljal neke bombažne vrečke. In ni prav, da PZS takšno zaslužkarstvo omogoča oz. ga ima zapisanega kar lepo v pravilih.

marfi: torek, 29. julij 2008, ob 13.32 uri

V nekaterih kočah bi morali jogije temeljito očistiti vsako leto, a zgolj zaradi zaslužkarstva tega ne počnejo. A iz principa spiš na tleh? Zakaj pa sploh zaviješ v kočo, saj so tudi nočnine odiranje in cene hrane in pijače prav tako? Predvidevam, da imaš slednje s sabo, koče (ali vsaj jogija) pa na hrbtu pa moreš nesti. O odiranju v kočah smo se pred časom na forumu že pogovarjali, pa naj bo to na račun želodca ali ekologije. Nekateri se pustijo odreti in potem bentijo, drugi pa se v poletni sezoni izogibamo koč in dolinskih razvad v gorah, najbolj ekološko osveščeni pa raje ostanejo kar doma. Èasi, ko so bile koče prijetno in skromno zavetišče, kjer si od oskrbnika dobil marsikatero koristno informacijo, so že davno mimo. Upam, da bodo tudi gorska gostišča kmalu mimo, a miselnost odiralcev in odiranih zeankrat še ne gre v tej smeri. Kvečjemu bo še huje.

mihec: torek, 29. julij 2008, ob 14.14 uri

Ne, iz principa bom na umazanih jogijih spal v spalki ali pa popolnoma oblečen :) In ja, nekatere stvari (tu in tam kaj za pod zob, voda pa iz nahrbtnika) sem kljub temu pripravljen plačati, pa četudi je odiranje očitno... Navsezadnje hrana niti ni toliko precenjena glede na dolinske cene. Ampak, Marfi, če si res tako pikolovski in se na vsak način poskušaš ogniti odiranju... Kaj pa bencin za avto? Pa vse ostalo s kupom davkov in marž? Skratka, svoje mnenje sem povedal, zdaj se mi pa res ne ljubi več dajati gor in dol glede te tematike, še posebej ne preko lovljenja za vsako besedo . Dejstvo je, da gre za zaslužkarstvo, in menim, da bi to bilo nekatere (precej?) stvari spremeniti. In ker je Marko pač odprl temo, sem enostavno dodal še svojo izkušnjo, upajoč, da se jih bo našlo še veliko, ter da bo morda morda morda kdo "pri koritu" kaj tudi ukrenil. Morda.

Domen: torek, 29. julij 2008, ob 15.33 uri

...ter da bo morda morda morda kdo "pri koritu" kaj tudi ukrenil.
Èe bi ta "nekdo" imel vsaj najmanjši namen glede tega kaj ukrenit, bi to tudi že zdavnaj storil! Dokler pa cekinčni kapljajo tudi v njegov mošnjiček in hkrati ni sposoben vpogleda, kakšen bo ta dotok cekinčkov jutri in ne le danes, je misel na kakršnekoli spremembe zgolj utopija! Vsaj dokler se ne zamenja kompletna oblast teh "nekdojev", katerih mandat bi jim zavidal že sam Tito...

Rožle: torek, 29. julij 2008, ob 18.54 uri

Tisti "ekopapir", ki naj bi bila rjuha, se mi je zadnjič razklal, pač ker je čisto preskromne dolžine. Glede na mojo sila povprečno velikost mi je uganka, kako lahko na njem spijo ljudje nadpovprečne rasti. Res je, tale eko posteljnina je uporabna le za pokrivanje solate na vrtu (in polnjenje računov PD-jev). Bom za drugič vedel. Kar se tiče PD Nova Gorica bi se spodobilo in pravično bi bilo, če bi si za v Lepeno poizkušali najti za oskrbnika osebo, ki vsaj ve pomen izraza polpenzion in polni penzion - oboje je na ceniku. Sedanji oskrbnik je pretekli teden na skupini Belgijcev dokazal, da tega ne ve (ali pa mogoče noče vedet?). Res je dandanes solidne oskrbnike planinskih koč izjemno težko dobit, ampak vse ima neko mero. Lp M

matta: torek, 29. julij 2008, ob 22.05 uri

V imenu kapitala umrla je morala... Moram reči, da sem srečna, ker sem lep kos življanja v gorah preživela še v znosno lahkih svinčenih časih. Le da je spoznanje prišlo prekasno in so nas snovalci novih časov izkoristili, da smo v en rog tulili, kako je res nemogoče, da so nam toliko tega zamolčali, nas varali... Kaj pa drugega počnejo zdaj? Vendar, pošteno - v gorah, med prijatelji in znanci, brez sprenevedanja - ja, včasih si tudi bos in z dvignjeno glavo bil vreden spoštovanja in veljal v druščini toliko kot je nosila [b:89821fd85c]tvoja glava in ne tvoja denarnica[/b:89821fd85c]. Bilo nam je lepo, danes pa se osredotočam predvsem na naravo, saj me take razprave res demoralizirajo. Vsa svinjarija dolin se že dolgo pomika višje in višje (tokrat torej o smeteh v glavah!). Srečni tisti s hitrimi nogami, ki se v koči lahko ustavijo le zaradi piva. Lahko noč in mirne sanje Meta

mosovnik: sreda, 30. julij 2008, ob 9.21 uri

V imenu kapitala umrla je morala... Moram reči, da sem srečna, ker sem lep kos življanja v gorah preživela še v znosno lahkih svinčenih časih.
Ja, tisti "svinčeni" časi so bili za gornike čisto nekaj drugega, kot pa sedaj. Nostalgija?! Malo že, vendar mi bo najbrž pritrdilo veliko ljubiteljev gora. Vendar, pošteno - v gorah, med prijatelji in znanci, brez sprenevedanja - ja, včasih si tudi bos in z dvignjeno glavo bil vreden spoštovanja in veljal v druščini toliko kot je nosila tvoja glava in ne tvoja denarnica
Strahu (pred čem že..)in denarja mladi v tistih časih tako in tako nismo imeli, pa vendar nam je bilo zeeeelo lepo. Se spominjate (malo starejši), npr. oskrbnika Marjana v Tamarju? Ob izjemni gneči v koči je zvečer skoraj vedno našel čas in zabrenkal na kitaro, zapel ono, no, saj veste....Tamar,Tamar tam pod Poncami ...itd. Vzdušje je bilo enkratno. Sedanji oblastniki, pardon, oskrbniki, pa skrbijo predvsem za zaslužek. Seveda, z vsem dolžnim spoštovanjem in z vnaprejšnjim opravičilom do onih redkih gorskih "virtov", ki gledajo na globalizacijo malce drugače, mogoče z malce nostalgije, znajo prisluhniti obiskovalcu, mu kaj svetovati in da poznajo vsaj okoliške vrhove in poti-smeri. Ah, sem se zapletel v brezmejno blebetanje, pa sem si pred časom že rekel..... :evil: Imejte se in srečno povsod!

Domen: sreda, 30. julij 2008, ob 11.42 uri

Res je dandanes solidne oskrbnike planinskih koč izjemno težko dobit, ampak vse ima neko mero.
Solidne in celo zelo dobre oskrbnike planinskih postojank ne bi smel biti noben problem dobiti! V Sloveniji imamo dovolj strokovnega kadra, ki ve, kako se zadevam streže in čeprav gre tu za sezonsko delo, bi tistih nekaj koč, kar jih imamo, lahko oskrbeli s kvalitetnimi oskrbniki! Seveda pa so danes takšni časi, da kvaliteten delavec terja tudi kvalitetno plačilo, "inventarji" na PZS pa žal še vedno živijo globoko v teh "svinčenih časih", ki jih omenjate in pričakujejo, da bodo oskrbniki vodili koče za pir in sendvič na dan! In potem je danes v Sloveniji žal tako, da so oskrbniki oz. oskrbnice večinoma upokojenci, brez vsakršnih kvalifikacij, tako na področju gostinstva, turizma, kot žal večinoma tudi na področju gorništva, da o kakih pravnih kvalifikacijah raje sploh ne govorimo! Pa da ne bo pomote, prav nič nimam proti tem ljudem, verjamem, da se trudijo pač po svojih najboljših močeh in sam imam načeloma z njimi kar dobre izkušnje, popolnoma zgrešena pa se mi zdi politika, ki takšne ljudi zaposluje, celo v naše najbolj frekventne planinske postojanke!

igorz: sreda, 30. julij 2008, ob 17.37 uri

Žalostno za mlade, ki niso nikoli okusili slasti prostovoljstva in tovarištva bivše domovine. V tovarni so recimo rekli ta vikend bomo šli do naše koče pa naredili to in ono, direktor pa je primaknil še kakšen dinar, veliko se je naredilo, če kdo ni šel je bil že rahlo sumljiv, predvsem pa je bilo veselo in še ves delovni teden se je obujalo take delovne akcije. Danes pa nihče več nima časa, najdejo se le še redki starejši, ki še gredo kaj prostovoljno naredit, koče so postale stare in zastarele, potrebne so obnove, poti je treba popravljati, vmes pridejo še potresi, podori, skratka kup težav, ki jih skoraj nihče ne vidi. Vsi bi radi svoje pravice iz naslova plačane članarine, brezhibno urejene poti, dobro ponudbo v kočah in po možnosti čim ceneje, dolžnosti ne brigajo skoraj nikogar, še najmanj tiste, ki imajo stik z svojim PD le takrat, ko plačajo članarino, potem celo leto nič več. Se strinjam, da bi določene stvari res morali urediti na vrhu (torej na PZS), ampak sklepi UO in priporočila veljajo v večini le za majhna PD, veliki lahko delajo po svoje. Pa saj ni tako slabo, le kdo bi se sekiral za evro ali dva. Le pot pod noge je treba, pa nam zavriska srce sredi prelepih gora.

mihec: sreda, 30. julij 2008, ob 17.56 uri

Igorz, se strinjam, samo toliko sem pa vseeno "tečka", da mi je tist nateg s posteljnino šel v nos :D Zdaj vem, da je ta koča zgolj še ena izmed mnogih, ki se jih je bolje ogniti.

Domen: sreda, 30. julij 2008, ob 20.47 uri

Ja Igor, takšni časi so bili, a so žal nepreklicno minili! Pa ne zaradi ljudi, te bi še danes našel in jih tudi najdeš, ki gredo rade volje kaj naredit, za pir in sendvič, kot jaz temu pravim, ampak bog ne daj med delovnim časom, kajti direktor jim danes ne bi primaknil ničesar drugega, kot delovne knjižice! :oops: Danes se samo s protostovoljstvom pač ne da kvalitetno voditi planinskih postojank in to - upam si zapisati dejstvo - vodilni na PZS še niso dojeli in le ti (isti) tudi nikoli ne bodo. Sam namreč že več kot 10 let aktivno sodelujem v PD in se na raznih sestankih samo čudim neprilagodljivosti in totalni anarhiji, ki izvira, to si upam zapisati, iz samega vrha PZS!! Za kvalitetnega oskrbnika jim je škoda denarja in rajši zaposlujejo upokojence, ki so skorajda prostovoljci, po drugi strani pa poznam kar nekaj PD, ki imajo denimo predsednika in tajnico, ki prejemata redno, povsem dostojno plačo! Kar se pa konkretnega naredi, pa to še vedno naredijo prostovoljci, če je to le možno in le kjer res ne gre drugače najamejo profesionalce (denimo za razna specifična dela, ki terjajo strokovno usposobljenost na dotičnem področju)! Je pa teh volonterjev seveda z leta v leto manj in jaz vidim razloge za to po eni strani v tem, da mladi pač razmišljajo danes drugače, volonterstvo jim je nekaj nedoumljivega, po drugi strani pa PZS s temi volonterji ravna kot svinja z mehom in marsikdo po slabi izkušnji noče imeti več s PZS nikakršnega opravka! Pregovor - roka roko umije - je PZS povsem tuj! Da pa si vodilna PD v naši državi lahko privoščijo kar čjo in se požvižgajo na vse, pa je le odraz anarhije v PZS, ki očitno nima najmanjšega namena narediti reda na tem področju in človeku se kar samo po sebi postavlja vprašanje - zakaj ne?! Zato povsem podpiram avtorja tega topica, ki pravi, da bo stvari prijavil inšpekciji, nekdo pač mora tu narediti red, PZS sama od sebe ga namreč zagotovo ne bo!! Malo sem zašel, pa da se povrnem na oskrbnike, vse kar bi bilo potrebno narediti, bi lahko le prekopirali švicarski, ali pa tudi avstrijski ali italijanski sistem, tako malo, z relativno majhnimi dodatnimi stroški, ki bi se dolgoročno gledano zagotovo izkazali kot odlična investicija....!

marko: petek, 1. avgust 2008, ob 12.21 uri

Kot vidim iz odzivov na temo, negativnih izkušenj z oskrbniki v gorah ne manjka. [b:af4ebd795b]Zato bi pozval vse planince in gornike, ki so na lastni koži izkusili odiranje v planinskih kočah, da zbirajo dokazila (račune ...)po kočah glede teh nepravilnosti in mi jih skenirane ali pofotkane pošljejo preko zasebnih sporočil [i:af4ebd795b](ali pa tudi javno objavijo na forumu), [/i:af4ebd795b]zraven pa naj napišejo v kateri koči se jim je to zgodilo. [/b:af4ebd795b] Ker se inšpektorji "samo" zaradi ene prijave najbrž ne bodo "potili" nekaj ur navkreber do koče, bi rad sestavil seznam koč, ki so vredne obiska inšpektorjev, da se bodo slednji dejansko tudi odpravili do "vsemogočnih" oskrbnikov v eni sami turi. Pa bomo potem videli, ali se jim bolj splača delati pošteno z obiskovalci gora, ali plačevati kazni.

FRAN943: petek, 1. avgust 2008, ob 15.20 uri

Se pridružujem Markotu. Èe želite da bo PZS ukrepala mora dobiti konkretno prijavo za katero kočo gre. Sam sem predsedniku PZS že predlagal posebno knjigo pritožb, pohval in predlogov na strani koče in poti. Na mojo prijavo kršiteljev - PD Nova gorica in PD Javornik Koroška bela pa je PZS že ukrepala in zahtevala uskladitev cenikov s sklepi UO PZS. Dobil sem informacijo, da bodo Novogoričani v roku enega tedna odpravili neskladje. Verjetno pa bo potrebno uradno opomniti še koga zato na plan s konkretnimi podatki o kočah, kjer ugotavljate kršitve in neprimeren odnos. Kako lahko ukrepa PZS. si preberite v rubriki KOÈE IN POTI. S skupnimi močmi bomo vrnili planinski duh v naše koče.

nikolaj: nedelja, 3. avgust 2008, ob 19.06 uri

Za stanje kakršno je je predvsem kriva PZS, in ne verjamem da bodo kakorkoli ukrepali, ker jim tako po moje celo paše. Razlogov je več: 1. PZS bi morala napram državi doseči, da planinske koče ne bi bile tretirane kot gostinski objekti, kjer najemniki preko s.p.-ja plačujejo davke in se jih maltretira s higienskimi minimumi in kaj jaz vem čim še vse. Hvala bogu, da bo v dveh ali pa treh mesecih, kolikor traja sezona, oskrbnik poskrbel, da bo zaslužil vsaj za prispevke skozi celo leto (ker drugače drugo leto ne bo več oskrbnik - oštarijaš) ampak blokiran s.p. 2. PZS s vojimi strokovnimi kadri bi morala biti prva, ki bi poskrbela za to, da imajo koče promet tudi kdaj izven špice. Ne pa, da se izobraževanje z razlogom "boljše hrane" (ki mimogrede ni bila nič posebnega) pripravi na drugi strani doline na kmečkem turizmu, čeprav je bila koča normalno odprta. 3. Saj res, da imamo bogato planinsko zgodovino in bi bil že čas, da se "eksponati" zberejo v nekakšnem muzeju. Ali pa je potrebna investicija 3 milijonov €, ali pa bi lahko obnovili kakšno zapuščeno hišo ali morda v muzej spremenili kakšno nerentabilno kočo, pa je po moje stvar debate in temeljitega premisleka in trezne odločitve. In kakšno silo namesto v nabirke usmeriti tudi v urejanje statusa koč pod točko 1. . . .

FRAN943: sreda, 6. avgust 2008, ob 15.36 uri

Za vse tiste, ki debatirate o posteljnini- Vse koče, ki imajo status planinske postojanke morajo upoštevati naslednji sklep UO PZS: "Za tiste obiskovalce, ki imajo lastno posteljnino (lastne rjuhe) velja dodaten popust v fiksnem znesku 1,6 € na ceno prenočišča za planince. Vsi ti se morajo pri prijavi izkazati z lastno posteljnino, sicer plačajo normalno ceno prenočišča. Društva - oskrbniki imajo tudi pravico do občasnih kontrol ležišč. Zlorabe se kaznujejo s plačilom 3 kratne polne cene ležišča." Več o cenah, ki jih morajo spoštovati vse planinske postojanke si preberite na spletni strani PZS pod "KOÈE IN POTI". Kršitve teh cen s točnimi podatki za katero kočo gre sporočajte na Gospodarsko komisijo PZS, ki bo ustrezno ukrepala. Sam si bom prizadeval, da se bo za lastno posteljnino upoštevala tudi spalka. Èimmanj hude krvi in čimveč sproščenega uživanja v gorah.

marfi: sreda, 6. avgust 2008, ob 19.53 uri

Naj povzamem: določena je najvišja cena prenočišča, v katero je všteta posteljnina. Odstopanja so lahko naslednja: - ni posteljnine - zahtevajo nakup posteljnine - ne odbijejo zneska za lastno posteljnino, ker ni njihove posteljnine Še kaj?

marko: sreda, 6. avgust 2008, ob 20.14 uri

Dodaj še: - obračunavanje ekološke takse ali ekološkega prispevka - obračunavanje turistične takse članom planinskih društev - neupoštevanje spalke za lastno posteljnino, ampak to je že problem krovne PZS, ki tega ne upošteva. Zakaj že :evil: - višje cene prenočevanja od najvišjih dovoljenih v nekaterih (mnogih) kočah - izigravanja najvišjih cen pri osnovnih življenjskih potrebah (VODA) - ni 1,5 litrskih plastenk po 3,5 €, ampak samo 0,5 l po 2 in več evrov ... ... pa še kaj bi se našlo ...

D29: petek, 8. avgust 2008, ob 18.35 uri

Na straneh PZS lahko poveste svoje mnenje o koči, oskrbniku in ostalem v [url=http://www.pzs.si/index.php?stran=Novice&novica_id=4076]Spletni knjigi pohval in pritožb[/url]. lp Dare

FRAN943: četrtek, 4. september 2008, ob 0.02 uri

Bom poskusil pojasniti Ivanovo nejasno vprašanje o "Taksah" V kočah morajo pri prenočevanju zaračunati Turistično takso vsem nečlanom in tujcem. Èlani PZS so plačila takse oproščeni. V nekaterih kočah pa zaračunavajo tudi ekološko takso oziroma prispevek, ki pa je tudi zame sporen, saj bi morali biti vsi stroški zajeti v ceni. Na PZS bomo o tem govorili na zboru gospodarjev, ko bomo usklajevali cenike za leto 2009. Priporočam da vse konretne pripombe z argumenti vpisujete v knjigo pohval in pritožb, ki se vam odpre ko kliknete na konkretno kočo v seznamu koč. Upam da bo jesen lepša in da se bo dalo čim dlje koristiti usluge naših koč. V deževnih dnevih pa si le vzemite čas in naponite novo odprto knjigo, saj boste s tem pripomogli, da bo drugo leto manj pritožb.

š.ivan: četrtek, 4. september 2008, ob 15.23 uri

FRAN 943,hvala za pojasnila . to kar me je zmotilo je ravno to ,da zaračunavajo takso tako članom PZS kot nečlanom. Za kakšno takso pa pravzaprav gre , pojma nimam, je ekološka ali turističa, kot praviš je to strošek , ki je že zajet v ceno. Bom pa vsekakor iskoristil kjigo pritožb in pohval .

boleklolek: četrtek, 4. september 2008, ob 19.12 uri

Koliko hude krvi bo prelito šele drugo leto, ko bodo oskrbniki lahko zaračunavali v koči ali zunaj nje pogrinek in to 1€, če boš jedel svojo hrano. Kmalu bomo planinci samo roboti, ki bodo morali plesati kot bodo hoteli drugi. To pa ni več tisto, da greš gor v planine poiskat svoj notranji mir in čar neokrjene narave....

FRAN943: četrtek, 4. september 2008, ob 19.59 uri

Res je težko po planinskih kočah v današnjem času iskati notranji mir in čare neokrnjene narave. Sam to počnem na samotnih poteh daleč stran od koč. Koče so pač nujno zlo, ki že s samo postavitvijo okrnijo naravo, da nam zagotavljajo varnost in minimalno udobje. preden se odpravimo v samoto planin Planinska koča mora poslovati po ekonomskih principih. Cene uslug morajo pokrivati vse stroške in normalno je, da oskrbniki iščejo možnosti pokrivanja stroškov, ki jih imajo s tistimi obiskovalci, ki vse prinesejo s seboj, koristijo pa vse usluge koč in bi najrajši tam pustili tudi vse svoje odpadke. Ideja o pogrinjkih izvira ravno iz teh problemov. Èe bo PZS uspela prepričati ustrezna ministrstva, da bi bilo poslovanje koč zaradi njihovega poslanstva sofinancirano iz proračunskih sredstev bi se tudi pritisk na cene zmanjšal. Septemberske volitve so tako lahko tudi prilika, da obiskovalci gora podpremo tiste kandidate, ki so planinstvu bolj naklonjeni in bo zato tudi reševanje planinske problematike lažje.

boleklolek: četrtek, 4. september 2008, ob 21.42 uri

Tudi jaz se strinjam, da če ne bo urejenega trajnega sofinanciranja vzdrževanja in obskrbovanja naših planinskih koč s strani državnega proračuna, bo slej ko prej prišlo do porušenja finančnega sistema in marsikatera koča se bo morala zapreti. Kot sem že nekoč omenil, bo potrbno tudi marsikaj postoriti znotraj PZS in prečesati določene resorje, ter poiskati tiste člane planincev, ki so pripravljeni z pametnimi rešitvami, ki niso vezane na finance, postaviti piko na i znotraj upravljanja PZS. Lažne solidarnosti mora biti konec in strokovnost naj premaga kačo, ki se vije naokoli PZS. Na zboru Slovenskih planincev nam je bilo z strani slavnostnih govornikov zagotovljeno, da se bo našlo več denarja za nas privržence in člane PZS in voda bo počasi postajala mleko. Sadaj smo na potezi mi. Èe denarja, ki so ga spomladi obljubili ni, potem je nekdo dolžan, da gre ponj. Zato imamo vodstvo. V vodstvu PZS, pa morajo biti močni ljudje, ki imajo podpro širše javnosti in članov naše organizacije, ki znajo zahtevati obljubljeno in tudi preko medijev ukrepati, če smo izigrani. V okolju v katerem se gibamo mi ljubitelji planin, vrhov in ostalih lepot naše prečudovite dežele, bi bilo potrebnop s strani PZS in ministerstva za okolje in prostor ustanoviti službo za nadzor vseh tistih, ki so zadovženi za nemoteno delovanje planinskega turizma in varovanja pravic udeležencev gibana v gorah in jim nudili tudi pomoč ob nejasnostih in raznih nezadovolstvih. Ta služba bi naj bila na prostovolni bazi, le oproščeni naj bi bili plačevanja nastanitve v kočah in pripadala naj bi jim enolončnica na dan, kar pa bi bil zelo majhen strošek za ministerstvo za okolje in prostor. Prednost, pa naj bi imeli tisti člani, ki nimajo službenih obveznosti, veliko prehodijo skozi leto in imajo veselje do takšnega dela. Lahko pa bi nadzorovali delo upravnikov koč, najemnikov koč, kvaliteto prehrane in pijač, obnašanje zaposlenih po kočah, delo markistov in vzdrževalcev varnosti na markiranih poteh, nadzor nad pomnkljivo opremo pohodnikov na določeni poti in agresivno in uničojoče obnašanje do naravnih dobrin.....

andymann: četrtek, 4. september 2008, ob 22.43 uri

Planinska koča mora poslovati po ekonomskih principih. Cene uslug morajo pokrivati vse stroške in normalno je, da oskrbniki iščejo možnosti pokrivanja stroškov, ki ...
Poskusite poslovati po principu normalnih cen. Èe mi prodajaš 1,5 l vode za 4€ jo ne bom kupil, in jo bom raje s seboj toliko več nesel. (pa ne zaradi tega, da bi bil škrt al kaj, ampak ker se ne pustim nategovati) V kolikor bi bila cena na primer 2€ (v trgovini stane 0,50 €) bi jo kupil. In verjetno bi se še kdo našel, ki razmišlja podobno. In ko bodo naši vrli oskrbniki koč prišli do ugotovitve, da je bolje imeti zmerne cene in kaj prodati, kot pa navijati cene in nič prodati, bodo tudi lažje pokrivali stroške.

Domen: petek, 5. september 2008, ob 0.46 uri

Glede planinskih koč v Sloveniji vlada "totalna zbrka"! PZS kot krovna organizacija PD, ki jih upravljajo ima na voljo mehanizme, da bi tu naredila red, a očitno nikomur od odgovornih niti na kraj pameti ne pride, da bi ta red vzpostavil! Samo po sebi se poraja vprašanje - zakaj ne - kake koristi imajo od tega trenutnega nereda!! Statut PZS je sicer precej jasen in ne vem sicer od kod informacija, da se mi bo drugo leto zaračunavalo pogrinjek, če bom jedel pred kočo, a dejstvo je, da jaz tega pogrinjka ne bom plačal in prav rad bi videl tistega, ki mi ga bo izterjal!! To namreč ruši celotno filozofijo planiskih koč, celoten ustroj PZS, ki je očitno tu le v službi nekoga, če te informacije držijo! Kot rečeno, pravilniki, statuti in tudi zakoni so jasni in PZS se tu očitno požvižga na vse! Vsa pravna dejstva, zakaj meni v koči ni potrebno plačevati pogrinjka, tu nima smisla navajati, naj kot kost navedem le to, da koče oskrbujejo planinska [b:c30cdffd67]društva[/b:c30cdffd67], ki so po zakonu neprofitna organizacija... Kot dolgoletnemo aktivnemučlanu PD mi je sicer povsem jasno, da to ne pomeni, da bi voda smela koštati le toliko, kot je v dolini + helikopterski prevoz, za katerega se točno ve, kakšen strošek predstavlja, ampak nekatere zadeve v našem planinskem prostoru presegajo vse razumne meje, tudi voda za 4€, kot je bilo že omenjneno.... Tu je vsekakor na potezi PZS, ki bo morala zavzeti neka striktna stališča, saj takšno stanje ne more trajati v nedogled, a verjetno bo za to potrebno kar nekaj konkretnih rušad.....!!

Filip: petek, 5. september 2008, ob 4.44 uri

rušad eh, nocoj spim v svoji posteljnini, vodo bom pa že nekako odtočil :?

FRAN943: petek, 5. september 2008, ob 6.16 uri

Ja voda je v gorah res največji problem- takrat ko nas namoči do kože ali pa ko pljuvamo prah in smo srečni da jo dobimo v kakšnem izvirčku, v skrajni sili pa šele v koči. Da pa voda pride za točilni pult, prične delovati ekonomska logika. Sam sem pripravil kalkulacijski izračun za predlagano najvišjo ceno vode Za osnovo so vzete cene v Mercatorjevi trgovini: 1. Stroški nabave 1,5 l l Nabavna cena Zala 0,310 DVD 8,5% 0,026 Transport s helikopterjem 1,120 DVD 20% 0,224 Skupaj strošek 1,680 Skupaj DVD 0,250 2. Najvišja prodajna cena PZS 3,500 3. Stroški in zaslužek koče 1,820 Izračun velja za visokogorske postojanke. Da pa bodo vsi oskrbniki to tudi res upoštevali bo potrebno še kar nekaj truda prostovoljcev, članov PZS Samo ne želimo si v gore uniformiranih uslužbencev države, ki bodo nadzirali delo prostovoljnih društev, to moramo postoriti sami, od države pa terjati da naše prostovolstvo podpre.

boleklolek: petek, 5. september 2008, ob 7.07 uri

Pogrinek so hoteli že letos zaračunavati a je zaradi nedorečenosti in pomanklivosti in seveda strokovnosti nekaterih članov uprave PZS predlog zamrzjen. Nisem govoril o državnih uniformiranih nadzornikih, saj sem proti tudi sam, temveč prostovoljcih, ki bi imeli zakonsko podlago, da opozarjajo na nepravilnosti vseh tistih, ki jim je PZS in celotna slovenska javnost zaupala upravljanje z družbenim neprofitnim planinarjenjem. To kar se je dogajalo v Turskem žlebu pred kratkim, da nihče ni popravil na markirani poti poškodovano jeklenico, ki je smrtno ogrožala vse udeležence , niti ni zaprel poti in tudi za malomarnost odgovarjal ni, se ne sme več zgoditi...Zato je potreben nadzor....

Filip: petek, 5. september 2008, ob 7.16 uri

devedeji so v bistvu zelo poceni napram hadvaoju kljub dvajsetprocentnemu dedeveju

Domen: petek, 5. september 2008, ob 12.16 uri

To kar se je dogajalo v Turskem žlebu pred kratkim, da nihče ni popravil na markirani poti poškodovano jeklenico, ki je smrtno ogrožala vse udeležence , niti ni zaprel poti in tudi za malomarnost odgovarjal ni, se ne sme več zgoditi...Zato je potreben nadzor....
Nadzor koga?! Te jeklenice popravljajo prostovoljci in oni kot taki ne morejo odgovarjat, tudi v primeru, da bi se zgodila nesreča ne! Kar naredijo, je v redu, v končni fazi pa v gore in po poteh hodimo na lastno odgovornost, ne na odgovornost PD! Kolikor razumem, je bil ta problem z jeklenicami poleti, v času dopustov, ko je bilo verjetno več kot pol teh ljudi, ki jih že itak ni prav veliko, s familijami na zasluženih dopustih po raznih obalah.... In kaj bi po tvojem morali narediti - prekiniti dopust in priti v Turski žleb?! Tako to seveda ne gre! Èe bi radi pričarali v slovenske hribe vzdušje ZDA in klicali na odgovornost zaradi vsake potrgane zajle, potem je edina rešitev v profesionalizaciji te dejavnosti. Imeti pač strokovno usposobljeno, profesionalno ekipo, ki ima da zrihta zadevo v 1 dnevu od trenutka, ko se jo pokliče. Njo bi se lahko potem tudi klicalo na odgovornost! Super, fajn, samo ena malenkost, stala bi seveda neprimerljivo več od tistega pira in sendviča, kolikor stanejo prostovoljci in sedaj je treba razrešit le še vprašanje - kdo bo to plačal?

marco: petek, 5. september 2008, ob 13.24 uri

...Domen, si mi vzel z jezika...

boleklolek: petek, 5. september 2008, ob 15.55 uri

Èe je tako kot pravita [b:86952c8dfc]marco[/b:86952c8dfc] in [b:86952c8dfc]domen[/b:86952c8dfc], jaz se ne spoznam na to, kdo je odgovoren in ni odgovoren za stanje markiranih poti, potem treba na vse table pred pričetkom takih poti, ki so ti v pomoč jeklenice in klini napisati, da poti niso varovane iin še dodati, da hodiš na lastno odgovornost. Èe piše na tabli [b:86952c8dfc]zavarovana pot[/b:86952c8dfc], mora biti brezhibna. In zagotovo so namenjena sredstva iz državnega žepa tudi za takšne dejavnosti, kot so obnova in popravilo dotrajanih jeklenic in klinov. Za nas je popolnoma nepomembno, kakšen dizajen,fasado in ostale drobnarije ima kakšna koča, vsak ki se odpravi po zavarovanih poteh, pa se hoče in želi srečno vrniti domov k svojim nsjdražjim. Mislim, da vsak, ki uporablja jeklenice in kline si želi, da so v brezhibnem stanju, saj le tako bo užival v svoji načrtovani poti, ne pa da boš stalno premišljeval ali se bo pretrgala jeklenica tebi in tvojim spremljevalcem....Jaz, ki sem že prehodil vse najtežje zavarovane poti v našem visokogorju, vem kaj pomeni brezhibnost varoval, vem pa tudi to, kaj sem doživjal, ko sem naletel na poškodovana varovala in mi tudi oprema za samozavarovanje ni pomagala.... Poglej kake neumnosti govorita, da so poleti ti , ki bi morali skrbeti za varnost pohodnikov, neglede ali so prostovolci ali ne na dopustih, kdaj pa je sezona za masovni obisk visokogorja-pozmi? Èe prav razumem v poletni sezon ni potrbno popravljati in pregledovati varoval....Gasilci so tudi prostovolci in ko jih pokličeš pridejo neglede a je Jože na dopustu pa je Stane doma, nekdo pride če si v nevarnosti ti ali tvoje osebno premoženje...Tako mora biti tudi pri nas v Planinski Zvezi Slovenije, neprofitni organizaciji....Na svojem področju, katrega nam je zaupala državna administracija, smo dovžni zagotoviti vsakemu obiskovalcu naših gora na markiranih poteh popolno varnost...V naše gore ne hodijo samo domači pohodniki temveč tudi tuji turisti, ki pa zagotovo od nas pričakujejo takšno stopnjo varnosti, kot jo imajo v drugih članicah evropske unije...Na vseh brošurah in knjigah v katerih reklamiramo naše visokogorje v tujini nisem niti v eni sami zasledil, da naše markirane poti niso varovane in da bodo hodili na lastno odgovornost in naj pričakujejo tudi strgane jeklenice in izdrte varnostne kline....Vsi člani PZS smo dolžni skrbeti za varnost nas samih in varnost tudi drugih, ki niso člani PZS in so samo občasni pohodniki....Samo majhen primer bom navedel, kako naj bi se obnašali pravi planinci... 16.07. sem se odpravil z prijateljico na Korošico in preko Male ojstrice na Ojstrico. Na Mali ojstrici sva dohitela družino z dvema dekletoma 13 in 16 let. Hodili so pred nami, ko se kolona zaustavi in oče deklet me povpraša, če poznam pot. Seveda sem jo in mu tudi to povem. Zaupa mi, da se mu je pričelo vrteti v glavi, ko gleda prepadne stene pred seboj. Odsvetujem mu nadaljno pot in svetujem naj se vrne do koče. Možakar se vrne proti koči, mi pa naprej pod steno Ojstrice. Ker dekleti še nista nikoli hodili po poti klinov in jeklenic, sva jima z prijateljico pomagala osvojiti vrh Ojstrice. Bile so zelo vesele najine pomoči in so priznale, da brez naju te poti ne bi nikoli zmogle in bi se tudi same obrnile proti koči. Gori sva jih še krstila, ker so prvič premagali dvatisočaka....

FRAN943: petek, 5. september 2008, ob 17.23 uri

Za razjasnitev problematike planinskih poti si preberite Z A K O N O PLANINSKIH POTEH, ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2007./Št. 001-22-78/07 Pomanjklivost teg zakona je v tem, da za naloge, ki jih nalaga članom PZS ne zagotavlja finančnih sredstev. Èe to ne bo hitro urejeno bodo skrbniki lahko na začetkih poti samo nameščali oznake, da je zaradi podorov, potrganih varoval POT ZAPRTA. Èe kdo misli da bodo društva s članarino svojih članov vzdrževala poti za turiste in nečlane pa se krepko moti. V društvih smo sposobni peljati svoje člane tudi po nezavarovanh poteh, če pa prostovoljno delamo tudi za druge mora to biti ustrezno finančno ovrednoteno. Bi se kar strinjal, da PZS usposobi dežurne vzdrževalce, če bo za to tudi dobila toliko finančnih sredstev kot gasilci.

Domen: petek, 5. september 2008, ob 17.34 uri

Bolek, strinjam se s tabo v tem, da bi denar namesto v fasadah planinskih koč bil včasih lahko kako koristneje porabljen! Ampak v teh fasadah je posledično tudi "kšeft", v jeklenicah ga zagotovo ni toliko. Kar se tiče ekipe, ki ni dosegljiva običajno tisti hip, ko se jeklenica strga, je to zato, ker so za posamezne odseke oz. posamezne poti odgovorna posamezna PD. PZS s svojo komisijo to zadevo le koordinira. Gasilci, s katerimi daješ primerjavo in denimo GRS imajo problem stalne dosegljivosti nekako rešen z dežurstvi. Pri GRS denimo ljudje praktično zastonj dežurajo čez vikende, se zato marsičemu odpovedujejo, itd. A če so oni aktivirani, nekdo resnično potrebuje njihovo pomoč in očitno ti posamezniki vidijo smisel v tem in so pripravljeni za to žrtvovati svoj prosti čas! Dvomim pa, da bi čez poletje uspel sestavit ekipo, ki bo zastonj sedela doma in čakala na klic, ko se bo nekomu zdela kaka jeklenica nekoliko preveč ohlapna.... In sploh, kolikor se jaz gibljem po teh naših zavarovanih poteh, so načeloma prav vzorno zavarovane in označene! Tujci se zato samo čudijo, sploh nad označenostjo naših poti, saj smo v tem zagotovo med boljšimi v Evropi! Večina obiskovalcev gora pa se zagotovo zaveda, da se podaja v živi svet, kjer se neprestano nekaj dogaja. Potresi, odlomi, plazovi, itd.... Tako se tudi zaveda, da bodo varovala vedno in povsod v brezhibnem stanju in če naletijo na tablo - zavarovana plezalna pot - to za njih ne pomeni, da jim nekdo garantira, da je ta pot 100% brezhibno zavarovana, ampak jim je to podatek, da gre za težjo pot, kjer bo potrebno tudi "plezati" s pomočjo varoval in v končni fazi tudi da se podajajo na objektivno bolj ali manj nevarno pot. In še enkrat, gora ni trgovski center sredi Ljubljane, kjer se nekdo na spolzkih tleh spotakne, pa se že slini četica šefov tega centra okoli njega, ampak v goro zahajamo povsem na lastno odgovornost!

boleklolek: petek, 5. september 2008, ob 19.10 uri

Sedaj, ko nam je [b:991dcb7ee3]fran943[/b:991dcb7ee3] odgovoril na bistveno vprašanje, da se sredstva ne zagotavljajo z predpisanim zakonom je v mojih očeh situacija nekoliko bolj razumljiva. Zato bo potrebno takoj po volitvah v boj za spremembo zakona, saj imamo velik argument- povečevanje nesreč v gorah, vedno hujša atmosfrska divjanja in vedno več tujih gostov v naših gorah in seveda socializma že daleč ni več in odgovorna dela na terenu se morajo plačati (naprimer GRS-upravniki koč-markisti in vzdrževalci varoval in vsi, ki sodelujejo pri saniranju poškodovanih markiranih poteh), da se lahko zahteva odgovornost na terenu, kar sem pisal že v enem od prejšnih člankov na tem forumu. Mi pokrivamo več kot 60% slovenskega ozemlja in skrbimo za varnost in udobje vseh ljudi neglede na starost in izkušnje, ki se gibajo v tem območju. Èe si PZS ne zasluži toliko financ iz proračuna, da bi zagotovila normalno varnost na svojem teritoriju, ki jim je zaupan, potem je cel sistem financiranja PZS zastavljen na nestrokovni podlagi. Bi vas pa prosil spoštovani [b:991dcb7ee3]fran943[/b:991dcb7ee3], da nam tukaj razložite, kako je to področje varnosti v gorah urejeno v drugih alpskih državah evropske unije, saj smo povnopravna članica EU in mislim, da smo dolžni nekako slediti ostalim članicam EU v tej naši panogi-gorskemu turizmu in pohodništvu...Èe ste seveda s to problematiko seznanjeni.

FRAN943: petek, 5. september 2008, ob 19.46 uri

Na žalost moram nehati z zanimivo debato, ker grem gledat kako imajo poti urejene v Avstraliji. Strokovnjake za poti boste lahko o vsem povprašali na tem naslovu. http://kpp.pzs.si/ Sam se bolj ukvarjam z problematiko koč in gospodarjenjem v PZS Oktobra bom spet pregledal prispevke na forumu, saj se mi zdijo zelo zanimivi in koristni pri iskanju rešitev za marsikateri problem. Vsem lep pozdrav Franc Štibernik

boleklolek: petek, 5. september 2008, ob 20.15 uri

[b:89c0ed967a]Fran943[/b:89c0ed967a] pa srečno pot...

Teja: nedelja, 7. september 2008, ob 19.35 uri

Boleklolek - glede na to, da si očitno nezadovoljen z delom prostovoljcev markacistov, pa očitno ga tudi bolj malo poznaš, ti priporočam, da se pridružiš kakemu društvu in kot markacist sam prispevaš k temu, da bodo naše planinske poti brezhibno urejene. :idea: Kar vsevprek kritizirati je najlaže, mar ne?

Filip: nedelja, 7. september 2008, ob 20.13 uri

Vsi člani PZS smo dolžni skrbeti za varnost nas samih in varnost tudi drugih, ki niso člani PZS in so samo občasni pohodniki....Samo majhen primer bom navedel, kako naj bi se obnašali pravi planinci... 16.07. sem se odpravil z prijateljico na Korošico in preko Male ojstrice na Ojstrico. Na Mali ojstrici sva dohitela družino z dvema dekletoma 13 in 16 let. Hodili so pred nami, ko se kolona zaustavi in oče deklet me povpraša, če poznam pot. Seveda sem jo in mu tudi to povem. Zaupa mi, da se mu je pričelo vrteti v glavi, ko gleda prepadne stene pred seboj. Odsvetujem mu nadaljno pot in svetujem naj se vrne do koče. Možakar se vrne proti koči, mi pa naprej pod steno Ojstrice. Ker dekleti še nista nikoli hodili po poti klinov in jeklenic, sva jima z prijateljico pomagala osvojiti vrh Ojstrice. Bile so zelo vesele najine pomoči in so priznale, da brez naju te poti ne bi nikoli zmogle in bi se tudi same obrnile proti koči. Gori sva jih še krstila, ker so prvič premagali dvatisočaka....
S tvojim prvim citiranim odstavkom se sicer ne strinjam, saj članstvo v PZS ne daje znanja in pooblastil za usmerjanje drugih planincev. Seveda pa si naj bi ljudje pomagali med seboj tako v gorah kot tudi povsod drugod, po svojih možnostih. Presenetil pa me je drugi del tvojega sporočila, saj sem na Ojstrici pred leti doživel podobno izkušnjo. Dve deklici sta se meni in moji prijateljici pridružili kar sami, vsaka enemu, ne da bi sploh vprašali svoja starša, ki sta še komaj sopihala. Mlajši sta bili od "tvojih", ampak danes sta že toliko stari, da bi ju na vrhu z veseljem počil po riti :D "Moja" je bila sploh luštna, vsak noht na rokah je imela drugačne barve :lol: Aja - pa tam proti koncu je iz "tvojih" dveh deklet nastala kar množina :?

Domen: nedelja, 7. september 2008, ob 21.48 uri

Sicer pa Filip, jaz ne ocenjujem avtorjev, ampak vsebine, tako se ti ni potrebno bati, da bi se znašel v kaki zmešnjavi! Hotel sem le opozoriti, da je sporno v hribih jemati pod svoje okrilje tuje otroke in pri tem vztrajam, ne trdim pa s tem, da si sedaj ti oz. pardon, da sta ti in tvoja prijateljica na Ojstrici ravnala narobe - vse je prav, dokler se kaj ne naredi v takšnih primerih. In prav tako iz tvojega prvega posta ni bilo mogoče razbrati, da sta bila starša pravzaprav vseskozi v neposredni bližini.

panda: torek, 9. september 2008, ob 7.47 uri

Moram priznati, da sem primerjal in analiziral nekaj slik iz albuma "bolekloleka" in lahko vam povem, da fotografije niso fotomontaža. Torej? In potem vse tiho je bilo. Boleklolek: Èestitam. :lol:

nevi: petek, 12. september 2008, ob 21.57 uri

Saj res ni treba preverjati vsega napisanega. O vsakem avtorju prispevkov si počasi ustvariš svojo sliko. Kdaj se pa tudi zmotiš, jasno. Več ko od nekoga prebereš, točnejšo predstavo imaš. Pri nekaterih je treba odšteti več, pri drugih manj, od večine pa lahko dobiš kaj koristnega, zanimivega, uporabnega. Bolek mi je čisto simpatičen.

pismo1: sobota, 13. september 2008, ob 9.05 uri

Nadaljujte debato glede na naslov :idea: Hvala Moderator ma vas vendar rad

šoni: sobota, 13. september 2008, ob 15.47 uri

Se popolnoma strinjam in podiram Markove zamisli, ne gre se za varovanje okolja temveč za denar. Npr. letos na Krnu sem plačal spanje 10,80 E namesto pravilnih 9 E (tisti papir v polivinilu pa še posebej 2,5 E), PD NG pa se ne čuti odgovorne, da bi mi odgovorili na mail. Jaz bi zaradi boljšega zavarovanja v tujini bil rad A član PZS, pa mi hočejo potem še Planinski vestnik poleg uturiti, da si umetno povišujejo naklado. Predlagam uvedbo A1 članarine, brez vsiljenega P.V., samo komu naj to predlagam? Na PZS imaš veliko srečo če sploh kdo odgovori na mail, se mi zdi da ravno ne uporabljajo najbolj osebnih računalnikov... Najprej je treba komplet vodstvo PZS menjat, naj si odddahnejo in pustijo ljudi z elanom na svoja mesta, na tem temelju pa bi se nato gradilo naprej. Bil sem že v koči, ko je bil na obisku tudi predsednik PD ki oskrbuje kočo. Pa je vprašal oskrbika, kako kaj posluje. Oskrbnik je rekjel da je bolj slabo, nakar predsednik: "Ja se morš mal znajt, če ti kdo naroči pivo, mu prnes kar dva, saj bo spil, ne skrbet". Da dol padeš!!! No pol je pa na vrsti gorska reševalna, ko mora zastonj pjance v dolino nosit.

mariborcan: sobota, 13. september 2008, ob 16.27 uri

No, ja, tisto glede piva je lahko bilo tudi malo v šali rečeno...vsaj jaz bi to tako razumel. Kar se tiče članstva v planinski zvezi in zavarovanja pa tole. Slišal sem, da se nekateri, ki malo več hodijo po tujini, odločajo za članstvo v [url=http://www.alpenverein.at]avstrijski planinski zvezi (ÖAV)[/url]...včlaniš se menda lahko kar preko interneta...cena je 48,50 EUR (velja npr. za sekcijo Leibnitz, ni povsod enako, [url=http://www.alpenverein.at/leibnitz/Mitgliedwerden/index.php]klik[/url]), torej 2,50 EUR več kot A članstvo pri nas, je pa [url=http://www.alpenverein.at/portal/Mitgliedwerden_Vorteile/0100_weltweit_versichert.php]zavarovanje[/url] bistveno boljše...seveda pa ne dobiš Planinskega vestnika.

nevi: sobota, 13. september 2008, ob 17.46 uri

Še posebej se splača včlaniti družinam. Èe sta včlanjena oba starša imajo vsi otroci (dokler se šolajo) brezplačno članstvo. Lahko se včlaniš po internetu ali v njihovih pisarnah. V pisarni v Celovcu so zelo prijazni.

keber: ponedeljek, 15. september 2008, ob 20.52 uri

Še malo o kočah: zadnjič sem bil v Avstriji pri Lienzu na Hochschoberhütte (moram še kratko poročilo o pohodu napisat v pristojen oddelek). Za spanje je obvezna spalka (zanimivo), s popustom je spanje na skupnih ležiščih 10 evrov, ki so zares komotna, ne pa naše podmorniške kajute. Vode v flašah ne prodajajo, saj je je naokoli zadosti (pri nam pa radi napišejo, da ni pitna, saj je tako več denarja). Pivo dobiš točeno, helikopterski prevoz imajo samo na začetku leta, ostalo znesejo na roke (še dobrih 10 let nazaj so na Kredarico tovorili s konji, sedaj pa je helikopter običajno prevozno sredstvo). Hrana ima podobne cene (če gledamo količinsko), za moje pojme tudi dosti bolj okusna in precej bolj raznolika, pa še porcije so večje. Aja, urejenosti koče pa ne bi omenjal. Primerljivo s tanovo Komno, le da je bila ta že 20 let prej obnovljena. Podobno lahko rečem za dve ostali koči v istem pogorju, s tem, da ima ena avtomobilski dostop, druga žičniški (in to redno koriščen), kar se pozna pri ponudbi (širša) in cenah, ki so posledično nižje (pri nam te pivo praktično enako košta, če je dostava helikopterska ali pa žičniška, kar je čisto nelogično) Kljub precej višjemu splošnemu standardu in praktično enakim cenam jim v Avstriji oskrbovanje dobro laufa. Pri nam pa zgleda, da samo še čakajo, kako te najbolj oskubit (svaka čast izjemam), hkrati pa ne pozabit jamrat o strahovito težkem položaju.

Filip: ponedeljek, 15. september 2008, ob 21.39 uri

še slab teden, pa bo vse drugače

mosovnik: torek, 16. september 2008, ob 8.30 uri

še slab teden, pa bo vse drugače
Hurrrrra! Potem bo menda vse zastonj.

panda: torek, 16. september 2008, ob 10.05 uri

Zastonj ne bo, moral si boš prinesti vse sabo v ruzaku. Bo pa na tričetrt zastonj v primerjavi trgovina-koča. :lol: