FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

zafi: torek, 5. avgust 2008, ob 22.21 uri; ogledov: 5

1.dan Končno, po dolgem času zopet v hribih. In to za tri dni. Blagor meni, ker imam tako ženo (malo reklame...). Najprej gremo z žičnico do Vogla. Takoj začnemo z neumnostmi (kako bi bilo, če bi med vožnjo po tleh ležalo ogromno razbitih gondol). Od Ski hotela se po udobni poti spustimo do Planine Zadnji Vogel (spodnja pot). Kmalu za stanom zavijemo desno in po pol ure dosežemo dolino Planine Kal (1346m), in od tu po žlebu, ter nato desno na planotico, kjer se pot zopet malce spusti in se nato v dveh dolgih zavojih dvignemo do Konjskega sedla (1782m). Tam nas zapusti Èura, ki gre naprej proti Komni, sami pa se po zoprnem brezpotju dvignemo do grebena. Od tu naprej je pot dobro vidna. Moji super planinski Alpinini čevlji so me do Konjskega sedla tako ožulili, da sem obul superge, ki sem jih na srečo vzel, drugače bi se moje pohodništvo končalo že zelo kmalu. Dvignemo se do Rušnatega vrha (1915m), nato malo spustimo in zopet v hrib do Meje (1996m), od koder gremo po grebenu do Vrha nad Škrbino (2054m). Sledi zahteven označen spust do Škrbine (1910m). Od tu naprej je pot lahka. Seveda ne bi bilo tako, če bi šli na Podrto goro. Vendar pa se za nami podido črni oblaki, pot nam tudi ni znana, zato jo prihranimo za naslednji teden. Po lažjem grebenu gremo na Mali (Komnski , 2015m) vrh, Zeleni vrh (2052m), ter na najvišji vrh v tem grebenu, Tolminski Kuk (2085m). Tam si privoščimo malico, nato pa sestopimo na sedlo Planja (1971m) in po označeni poti na Vrh Planje (1971m), Kser (1900m), Vrh Škrli (1926m), Mahavšček (2008m) in nato na Bogatinsko sedlo (1803m). Po krajši pavzi se po udobni mulatjeri spustimo do Koče na Bogatinu, malce zaspimo, zatem pa nas čaka še hoja do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer si kar utrujeni privoščimo pivo. 2.dan Okoli 8. ure odrinemo iz koče in se po lahki poti mimo Ledvice vzpnemo do Zelenega jezera. Tam se Šlibar in Èura odcepita levo s ciljem prehoditi Kanjavčeve police (Pot Mire Marko Debelakove), midva pa še brez cilja malo posediva. Nato se dvigneva do Hribaric, sam pa se nato po lahkem gruščnatem pobočju vzpnem na Kanjavec (2568m), zatem pa se skupaj spustiva do Vrat (2192m). Od tam se po označeni poti vzpneva na Malo Zelnarico, ter po lahkem brezpotnem pobočju še na Veliko Zelnarico. Zopet do Vrat, kjer prvič lahko uživava v soncu. Počakava ostala dva člana in skupaj se skozi dolino Za Kopico odpravimo do Dednega polja in naprej do Planine pri jezeru (1453m). 3.dan Takoj strm vzpon do Planine Viševnik, nato pa po ne preveč obiskani, že kar malce zanemarjeni poti do Èrnega jezera in nato po zavarovani poti čez Komarčo do Savice. Še rahla osvežitev v jezeru, pot domov in novi načrti.

zafi: torek, 5. avgust 2008, ob 22.21 uri

1.dan Končno, po dolgem času zopet v hribih. In to za tri dni. Blagor meni, ker imam tako ženo (malo reklame...). Najprej gremo z žičnico do Vogla. Takoj začnemo z neumnostmi (kako bi bilo, če bi med vožnjo po tleh ležalo ogromno razbitih gondol). Od Ski hotela se po udobni poti spustimo do Planine Zadnji Vogel (spodnja pot). Kmalu za stanom zavijemo desno in po pol ure dosežemo dolino Planine Kal (1346m), in od tu po žlebu, ter nato desno na planotico, kjer se pot zopet malce spusti in se nato v dveh dolgih zavojih dvignemo do Konjskega sedla (1782m). Tam nas zapusti Èura, ki gre naprej proti Komni, sami pa se po zoprnem brezpotju dvignemo do grebena. Od tu naprej je pot dobro vidna. Moji super planinski Alpinini čevlji so me do Konjskega sedla tako ožulili, da sem obul superge, ki sem jih na srečo vzel, drugače bi se moje pohodništvo končalo že zelo kmalu. Dvignemo se do Rušnatega vrha (1915m), nato malo spustimo in zopet v hrib do Meje (1996m), od koder gremo po grebenu do Vrha nad Škrbino (2054m). Sledi zahteven označen spust do Škrbine (1910m). Od tu naprej je pot lahka. Seveda ne bi bilo tako, če bi šli na Podrto goro. Vendar pa se za nami podido črni oblaki, pot nam tudi ni znana, zato jo prihranimo za naslednji teden. Po lažjem grebenu gremo na Mali (Komnski , 2015m) vrh, Zeleni vrh (2052m), ter na najvišji vrh v tem grebenu, Tolminski Kuk (2085m). Tam si privoščimo malico, nato pa sestopimo na sedlo Planja (1971m) in po označeni poti na Vrh Planje (1971m), Kser (1900m), Vrh Škrli (1926m), Mahavšček (2008m) in nato na Bogatinsko sedlo (1803m). Po krajši pavzi se po udobni mulatjeri spustimo do Koče na Bogatinu, malce zaspimo, zatem pa nas čaka še hoja do Koče pri Triglavskih jezerih, kjer si kar utrujeni privoščimo pivo. 2.dan Okoli 8. ure odrinemo iz koče in se po lahki poti mimo Ledvice vzpnemo do Zelenega jezera. Tam se Šlibar in Èura odcepita levo s ciljem prehoditi Kanjavčeve police (Pot Mire Marko Debelakove), midva pa še brez cilja malo posediva. Nato se dvigneva do Hribaric, sam pa se nato po lahkem gruščnatem pobočju vzpnem na Kanjavec (2568m), zatem pa se skupaj spustiva do Vrat (2192m). Od tam se po označeni poti vzpneva na Malo Zelnarico, ter po lahkem brezpotnem pobočju še na Veliko Zelnarico. Zopet do Vrat, kjer prvič lahko uživava v soncu. Počakava ostala dva člana in skupaj se skozi dolino Za Kopico odpravimo do Dednega polja in naprej do Planine pri jezeru (1453m). 3.dan Takoj strm vzpon do Planine Viševnik, nato pa po ne preveč obiskani, že kar malce zanemarjeni poti do Èrnega jezera in nato po zavarovani poti čez Komarčo do Savice. Še rahla osvežitev v jezeru, pot domov in novi načrti.