|
(1.7.2008)-Od bivaka pod Grintovcem do bivaka pod Skutomorris: petek, 8. avgust 2008, ob 11.07 uri; ogledov: 0 Ker je 1.7. moj rojstni dan, sem si podaril obisk gora. Začnem v Kamniški bistrici in nadaljujem do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Ob 13h že pijem čaj na koči. Vreme je slabo(megla,škropi,...). Odločim se da grem do bivaka pod Grintovcem, kjer bom ob slabem vremenu prenočil. Pot do bivaka sicer ni zahtevna, vendar v megli ni kaj veliko videti. Na bivaku že razgrnem spalno vrečo, ko se okrog 16h nenadno zjasni. Hitro nabasam vse nazaj v nahrbtnik in se odpravim proti malim podom. Brez razmišlanja lahko rečem, da mi je ta pot najbolj slikovita v vsej Sloveniji. Gibam se po morju podov vseh oblik, vseskozi pa me spremljajo velike družine gamsov-mojstrov tekanja po visokogorju. Ko se odpre pogled na južno ostenje Štruce in Skute, se za pol ure ustavim in z odprtimi usti občudujem enega najlepših prizorov sploh. Èe se obrnem nazaj se pokažejo mogočne dolge stene Grintovca, pa neskončno špičje Dolgega hrbta, ki je pravi kontrast proti okrogli Štruci. Pa Skuta, ki je na južni strani tudi lepo zaokrožena in z dolgimi kanalčki, ki jih je skozi tisočletja oblikovala voda. Naprej pa se že kažeta Turska gora in Brana. Do tu je pot enostavna. Popestri pa jo zelo dobro, z jeklenico zavarovano Sleme. Èe smo vajeni gibanja po zavarovanih poteh nam Sleme ne bo delalo težav. Ko pridemo mimo zavarovanega dela nas čaka še malce gibanja po podih in že smo pri bivaku pod Skuto. Bivak pa ni ob označeni poti, tako da ga bomo v megli težko našli(sploh če smo tu prvič). Malo pred razpotjem za Rinke in Tursko goro bomo ob poti zagledali možiclje, ki nas bodo v približno 10 minutah pripeljali do bivaka. Pot toplo priporočam vsem planincem, ki želijo videti nekaj posebno lepega in slikovitega. Èe nam ni do spanja v bivaku lahko nadaljujemo do Kamniškega sedla. Do tja imamo od bivaka pod Skuto še približno dobri dve uri hoda čez Tursko goro in Kotliče(zelo zahtevno). Èe imamo čas pa lahko skočimo še na Brano, ki jo sicer obidemo po severnem pobočju(v zgodnjem poletju obvezen cepin in dereze!). Srečno! |
Odgovori | | |
|
morris: petek, 8. avgust 2008, ob 11.07 uri Ker je 1.7. moj rojstni dan, sem si podaril obisk gora. Začnem v Kamniški bistrici in nadaljujem do Cojzove koče na Kokrskem sedlu. Ob 13h že pijem čaj na koči. Vreme je slabo(megla,škropi,...). Odločim se da grem do bivaka pod Grintovcem, kjer bom ob slabem vremenu prenočil. Pot do bivaka sicer ni zahtevna, vendar v megli ni kaj veliko videti. Na bivaku že razgrnem spalno vrečo, ko se okrog 16h nenadno zjasni. Hitro nabasam vse nazaj v nahrbtnik in se odpravim proti malim podom. Brez razmišlanja lahko rečem, da mi je ta pot najbolj slikovita v vsej Sloveniji. Gibam se po morju podov vseh oblik, vseskozi pa me spremljajo velike družine gamsov-mojstrov tekanja po visokogorju. Ko se odpre pogled na južno ostenje Štruce in Skute, se za pol ure ustavim in z odprtimi usti občudujem enega najlepših prizorov sploh. Èe se obrnem nazaj se pokažejo mogočne dolge stene Grintovca, pa neskončno špičje Dolgega hrbta, ki je pravi kontrast proti okrogli Štruci. Pa Skuta, ki je na južni strani tudi lepo zaokrožena in z dolgimi kanalčki, ki jih je skozi tisočletja oblikovala voda. Naprej pa se že kažeta Turska gora in Brana. Do tu je pot enostavna. Popestri pa jo zelo dobro, z jeklenico zavarovano Sleme. Èe smo vajeni gibanja po zavarovanih poteh nam Sleme ne bo delalo težav. Ko pridemo mimo zavarovanega dela nas čaka še malce gibanja po podih in že smo pri bivaku pod Skuto. Bivak pa ni ob označeni poti, tako da ga bomo v megli težko našli(sploh če smo tu prvič). Malo pred razpotjem za Rinke in Tursko goro bomo ob poti zagledali možiclje, ki nas bodo v približno 10 minutah pripeljali do bivaka. Pot toplo priporočam vsem planincem, ki želijo videti nekaj posebno lepega in slikovitega. Èe nam ni do spanja v bivaku lahko nadaljujemo do Kamniškega sedla. Do tja imamo od bivaka pod Skuto še približno dobri dve uri hoda čez Tursko goro in Kotliče(zelo zahtevno). Èe imamo čas pa lahko skočimo še na Brano, ki jo sicer obidemo po severnem pobočju(v zgodnjem poletju obvezen cepin in dereze!). Srečno! |
|
tamala1: nedelja, 31. avgust 2008, ob 13.18 uri oi Morris.
Ko sva govorila si me podražil s Kamniško -Savinjsimi alpami.
Jaz sem se odločila za obratno smer. Zvečer smo na Okrešlju prespali (zelo simpatični oskrbniki, samo v kartah ne najboljši ) in se zjutraj v lepem jutru povzpeli skozi turski žleb na Tursko goro. Pot smo nadaljevali do Skute, kjer se je pa tik pod vrhom iznenada prikadila gosta megla, tako, da smo skoraj tipali pred seboj.O kakršni koli slikovitosti ni bilo več duha. Sama pot do Cojzove koče se je neskončno vlekla, Spust do Suhadolnika pa že obvladamo, tako da je bilo lažje.
Vsekakor bom ponovila vzpon na Skuto, da vsaj vidim kje sem hodila. Mislim pa da bom takrat začela na kamniškem sedlu- ali ima kdo boljši predlog??
Imela sem sposojen fotoaparat in sem ga skrbno varovala in tudi prinesla domov. Še vedno pa čakam da vaju lahko počastim
Tamala |
|
mosovnik: ponedeljek, 1. september 2008, ob 12.06 uri Vsekakor bom ponovila vzpon na Skuto, da vsaj vidim kje sem hodila. Mislim pa da bom takrat začela na kamniškem sedlu- ali ima kdo boljši predlog??
Še boljši-bližji start na to lepotico je iz bivaka pod Skuto. Iz Konca popoldan čez Žmavcarje do bivaka in zjutraj spočita kar skočiš na vrh. :D
Pa srečno! |
|
mariborcan: ponedeljek, 1. september 2008, ob 12.38 uri Priporočam varianto Okrešelj - Mrzli dol - Koroška Rinka (Križ) - Mali podi - Skuta. Za sestop je potem naravnost idealno, če bi imeli prevoz na Jezerskem in bi lahko nadaljevali čez Dolgi hrbet in Mlinarsko sedlo do Èeške koče. Drugače pa je v redu tudi sestop po isti poti nazaj na Male pode in dalje skozi Turski žleb; ali pa tudi čez vrh Turske gore na Kotliče, od tam pa lahko direktno po brezpotju na Okrešelj ali pa po markiranem ovinku pod Brano. |
|
|
|