FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

Iztok76: nedelja, 7. september 2008, ob 18.54 uri; ogledov: 0

Ura zazvoni. Ooo ne še. Hitro jo ugasnem in se zavijem v odejo. Sončni žarek me prebudi malo čez sedmo uro. Odprem okno. Karavanke so v oblakih. Nagnem se karseda čez rob in se zazrem v Julijce. Začuda je Pokljuka v soncu. Èeprav hitim, čas kar beži. Nahrbtnik vržem v avto ravno v trenutku, ko zvonovi pričnejo vabiti k jutranji maši. Namesto k cerkvi zavijem proti Bledu. Èez štirideset minut parkiram na Rudnem polju. Ker sem prejšno leto obiskal oba Draška vrhova in Viševnik, je tokratnji cilj Debeli vrh. Po smučišču se povzpnem proti Viševniku, na Plesišče in tam zavijem na Kačji rob. Dolino na vzhodu Viševnika sem že dolgo želel obiskati. Pod Srenjskim prevalom zavijem proti vzhodu. Hodim pod severno steno velikega Selišnika, ki sem ga obiskal pozimi. Po dolini svizcev pridem pod Debeli vrh. Skozi ruševje po skromni potki naglo pod vrh, kjer zmotim krave pri opoldanskem počitku. Na vrhu prične grozno pihati, zato se hitro spustim navzdol in za skalami poiščem zavetje za malico. Za povratek pa si izberem pot skozi napol opustelo planino Razor, ki redko vidi človeka. Zato pa je to še toliko lepše, ker ko pridem skozi ruševje, na poti zagledam tri prelepe gamse. Ko me opazijo se poženejo v brezglavi dir čez pečine proti Selišniku. Na koncu pa sem ob cesti do avta nabral ravno prav gob za eno večerjo.

Iztok76: nedelja, 7. september 2008, ob 18.54 uri

Ura zazvoni. Ooo ne še. Hitro jo ugasnem in se zavijem v odejo. Sončni žarek me prebudi malo čez sedmo uro. Odprem okno. Karavanke so v oblakih. Nagnem se karseda čez rob in se zazrem v Julijce. Začuda je Pokljuka v soncu. Èeprav hitim, čas kar beži. Nahrbtnik vržem v avto ravno v trenutku, ko zvonovi pričnejo vabiti k jutranji maši. Namesto k cerkvi zavijem proti Bledu. Èez štirideset minut parkiram na Rudnem polju. Ker sem prejšno leto obiskal oba Draška vrhova in Viševnik, je tokratnji cilj Debeli vrh. Po smučišču se povzpnem proti Viševniku, na Plesišče in tam zavijem na Kačji rob. Dolino na vzhodu Viševnika sem že dolgo želel obiskati. Pod Srenjskim prevalom zavijem proti vzhodu. Hodim pod severno steno velikega Selišnika, ki sem ga obiskal pozimi. Po dolini svizcev pridem pod Debeli vrh. Skozi ruševje po skromni potki naglo pod vrh, kjer zmotim krave pri opoldanskem počitku. Na vrhu prične grozno pihati, zato se hitro spustim navzdol in za skalami poiščem zavetje za malico. Za povratek pa si izberem pot skozi napol opustelo planino Razor, ki redko vidi človeka. Zato pa je to še toliko lepše, ker ko pridem skozi ruševje, na poti zagledam tri prelepe gamse. Ko me opazijo se poženejo v brezglavi dir čez pečine proti Selišniku. Na koncu pa sem ob cesti do avta nabral ravno prav gob za eno večerjo.