Pot stoletnice in Krniška špicaigorz: petek, 12. september 2008, ob 16.58 uri; ogledov: 0 Vremenska napoved naj bi za dopoldne obetala še nekaj jasnine, potem pa plohe od SZ. S Petro sva ob 6.30 že na parkiršču ob izteku Belega potoka. Nad Jezersko dolino pa jasno nebo. Petra drži tempo in ta je zelo dober, v zraku je nekaj vlage, ki z višino pojenja, kmalu sva pri koči Brunner, ki je tokrat zaklenjena, okolica požagana vseh dreves, okoli pa že izkopani novi temelji, očitno je bodo podrli in postavili novo. Nadaljujeva in kmalu sva na razpotju (nekoč bo treba gor proti Rogljičku), sledi še vzpon do bivakov Gorizia, kjer si vzameva nekaj minut. Potem nadaljujeva po zagruščeni grapi do sedelca med Visoko belo špico in grebenom Malih belih špic. Tam si nadeneva čelade in vstopiva na zavarovano Pot stoletnice, ki jo prehodiva v dobrih 40. minutah. Iz rova stopiva skoraj na Krniški škrbini od koder sestopiva nekaj metrov proti koči Corsi, zatem pa takoj v desno do vstopa za Krniško špico. Nahrbtnike pustiva spodaj, s sabo vzameva le fotoaparat in 20 m vrvi, ki pa je ne potrebujeva. Slediva zlatim markacijam in možicem vse do vrha, kjer se nama odpre prelep razgled na Zahodne Julijce in še mnogo dlje. O kašnem poslabšanju zaenkrat še ni govora, ga pa napoveduje zmeren JZ veter. Na razgledni ploščadi na vrhu si privoščiva 30 minutni postanek, zatem pa previdno sestopiva. (vzpon na Krniško špico je seveda alpinistični z mesti II/I-II). Spodaj si spet oprtava nahrbtnike in sestopiva do koče Corsi, kjer naju pozdravi oskrbnik Kristijan, ki je tokrat mnogo bolj prijazen, kot je bil v Nedeljo. Sledi zasluženo pivo, potem pa ob vročem poletnem vremenu prečenje grap do Viške glavice in v prijetnem hladu gozda v dolino, kamor prispeva malo po 14.00 uri. Dolina je še vedno obsijana in o plohah ne duha ne sluha (kako bodo sinoptiki spet razočarani, ker se ni uresničila njihova napoved). Lepa turca za zadnji letošnji poletni dan, že čez dva dni naj bi gore nad 1200 m pobelil sneg. |
Odgovori | | |
|
igorz: petek, 12. september 2008, ob 16.58 uri Vremenska napoved naj bi za dopoldne obetala še nekaj jasnine, potem pa plohe od SZ. S Petro sva ob 6.30 že na parkiršču ob izteku Belega potoka. Nad Jezersko dolino pa jasno nebo. Petra drži tempo in ta je zelo dober, v zraku je nekaj vlage, ki z višino pojenja, kmalu sva pri koči Brunner, ki je tokrat zaklenjena, okolica požagana vseh dreves, okoli pa že izkopani novi temelji, očitno je bodo podrli in postavili novo. Nadaljujeva in kmalu sva na razpotju (nekoč bo treba gor proti Rogljičku), sledi še vzpon do bivakov Gorizia, kjer si vzameva nekaj minut. Potem nadaljujeva po zagruščeni grapi do sedelca med Visoko belo špico in grebenom Malih belih špic. Tam si nadeneva čelade in vstopiva na zavarovano Pot stoletnice, ki jo prehodiva v dobrih 40. minutah. Iz rova stopiva skoraj na Krniški škrbini od koder sestopiva nekaj metrov proti koči Corsi, zatem pa takoj v desno do vstopa za Krniško špico. Nahrbtnike pustiva spodaj, s sabo vzameva le fotoaparat in 20 m vrvi, ki pa je ne potrebujeva. Slediva zlatim markacijam in možicem vse do vrha, kjer se nama odpre prelep razgled na Zahodne Julijce in še mnogo dlje. O kašnem poslabšanju zaenkrat še ni govora, ga pa napoveduje zmeren JZ veter. Na razgledni ploščadi na vrhu si privoščiva 30 minutni postanek, zatem pa previdno sestopiva. (vzpon na Krniško špico je seveda alpinistični z mesti II/I-II). Spodaj si spet oprtava nahrbtnike in sestopiva do koče Corsi, kjer naju pozdravi oskrbnik Kristijan, ki je tokrat mnogo bolj prijazen, kot je bil v Nedeljo. Sledi zasluženo pivo, potem pa ob vročem poletnem vremenu prečenje grap do Viške glavice in v prijetnem hladu gozda v dolino, kamor prispeva malo po 14.00 uri. Dolina je še vedno obsijana in o plohah ne duha ne sluha (kako bodo sinoptiki spet razočarani, ker se ni uresničila njihova napoved). Lepa turca za zadnji letošnji poletni dan, že čez dva dni naj bi gore nad 1200 m pobelil sneg. |
|