FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mcotar: sreda, 17. september 2008, ob 21.57 uri; ogledov: 0

Èeprav so od vzpona na Adamello minili že skoraj trije tedni in verjetno letos tam ne bo več prav velikega obiska napišem nekaj vtisov s poti in morda še koga navdušim za obisk. V vodniku Tomaža Vrhovca (in še šestih soavtorjev) Najvišji vrhovi v Alpah je pot na Adamello opisana iz doline Solarno ( iz zahoda ). Z prijatelji planinci iz Slovenskega planinskega društva Gorica se nas je manjša skupinica podala na Adamello iz vzhodne strani,iz doline Val Genova. Ta pristop je od vseh najdaljši in najbolj zahteven, pa tudi nabolj slikovit. Pot do Trenta je minila kar hitro, dalje pa po dokaj vijugasti cesti skozi Vezzano in Tione di Trento najprej v dolino Rendena in nato pri Pinzolu v stransko dolino Val Genova. Do tu je iz Nove Gorice 400 km. Cesta do zatrepa doline je dokaj ozka, asfaltirana,odlično vzdrževana in seveda plačljiva (kombi 10 €) Kot zanimivost: promet na zgornjem delu poti, ki je najbolj strm in ozek je urejen enosmerno , pol ure v eno smer nato v drugo. Iz Pinzola vozijo do izhodišča poti tudi lokalni avtobusi. Parkirišče na izhodišču poti je na 1600 m v prijetnem gozdičku. Na pot smo krenili ob dveh popoldan, najprej mimo koče Al bedole, nekaj časa po udobni mulatjeri, nato sitno stopanje čez balvane. Prišli smo v zatrep dolinice, od koder so se z jezika ledenika čez visoke skale spuščali prekrasni slapovi. Nadaljevanje poti ob slapovih po zavarovani plezalni poti in nato še dooolga pot pod Lobio Alto v kočo na 3040 m.Do tu smo iz doline potrebovali kar debelih 5 ur. Koča Ai cadutti dell Adamello(padlim na Adamelu)obnovljena z odlično kuhinjo in vsem ,kar spada zraven.( je v upravljanju CAI). V bližini kar nekaj spominov na bitke 1.svetovne vojne. Naslednji dan smo se po strmem ledeniku tik pod kočo najprej spustili za 300 viš. metrov.Ledenik je v jutranjih urah zelo trd in nevaren za zdrs. Pot smo nato nadaljevali v blagem , vendar dolgem vzponu proti vrhu. Od koče je do vrha 8 km in 900 viš. metrov.Vršnji del ( 100 viš. metrov ) skalnat, mestoma I do II težavnostna stopnja. Sestop do koče po isti poti.Ta dan smo bili na ledeniku 9 ur. Naveza zelo pripočljiva, razpok, tudi širokih je precej. saj na ledeniku ni snega. Ker "poti" po ledeniku ni, je otežena tudi orientacija. Zanesljivo je vzpon v zgodnjem poletju , ko je ledenik še prekrit s snegom in ko sledimo gazi mnogo enostavnejši, hitrejši in tudi varnejši. Tretji dan sestop v dolino mimo koče Mandroni (2450m) , kjer smo nato pri koči Al Bedole" zašpilili klobaso". Potrebna dobra telesna pripravljenost, izkušnje za gibanje po ledenikih in seveda lepo vreme

mcotar: sreda, 17. september 2008, ob 21.57 uri

Èeprav so od vzpona na Adamello minili že skoraj trije tedni in verjetno letos tam ne bo več prav velikega obiska napišem nekaj vtisov s poti in morda še koga navdušim za obisk. V vodniku Tomaža Vrhovca (in še šestih soavtorjev) Najvišji vrhovi v Alpah je pot na Adamello opisana iz doline Solarno ( iz zahoda ). Z prijatelji planinci iz Slovenskega planinskega društva Gorica se nas je manjša skupinica podala na Adamello iz vzhodne strani,iz doline Val Genova. Ta pristop je od vseh najdaljši in najbolj zahteven, pa tudi nabolj slikovit. Pot do Trenta je minila kar hitro, dalje pa po dokaj vijugasti cesti skozi Vezzano in Tione di Trento najprej v dolino Rendena in nato pri Pinzolu v stransko dolino Val Genova. Do tu je iz Nove Gorice 400 km. Cesta do zatrepa doline je dokaj ozka, asfaltirana,odlično vzdrževana in seveda plačljiva (kombi 10 €) Kot zanimivost: promet na zgornjem delu poti, ki je najbolj strm in ozek je urejen enosmerno , pol ure v eno smer nato v drugo. Iz Pinzola vozijo do izhodišča poti tudi lokalni avtobusi. Parkirišče na izhodišču poti je na 1600 m v prijetnem gozdičku. Na pot smo krenili ob dveh popoldan, najprej mimo koče Al bedole, nekaj časa po udobni mulatjeri, nato sitno stopanje čez balvane. Prišli smo v zatrep dolinice, od koder so se z jezika ledenika čez visoke skale spuščali prekrasni slapovi. Nadaljevanje poti ob slapovih po zavarovani plezalni poti in nato še dooolga pot pod Lobio Alto v kočo na 3040 m.Do tu smo iz doline potrebovali kar debelih 5 ur. Koča Ai cadutti dell Adamello(padlim na Adamelu)obnovljena z odlično kuhinjo in vsem ,kar spada zraven.( je v upravljanju CAI). V bližini kar nekaj spominov na bitke 1.svetovne vojne. Naslednji dan smo se po strmem ledeniku tik pod kočo najprej spustili za 300 viš. metrov.Ledenik je v jutranjih urah zelo trd in nevaren za zdrs. Pot smo nato nadaljevali v blagem , vendar dolgem vzponu proti vrhu. Od koče je do vrha 8 km in 900 viš. metrov.Vršnji del ( 100 viš. metrov ) skalnat, mestoma I do II težavnostna stopnja. Sestop do koče po isti poti.Ta dan smo bili na ledeniku 9 ur. Naveza zelo pripočljiva, razpok, tudi širokih je precej. saj na ledeniku ni snega. Ker "poti" po ledeniku ni, je otežena tudi orientacija. Zanesljivo je vzpon v zgodnjem poletju , ko je ledenik še prekrit s snegom in ko sledimo gazi mnogo enostavnejši, hitrejši in tudi varnejši. Tretji dan sestop v dolino mimo koče Mandroni (2450m) , kjer smo nato pri koči Al Bedole" zašpilili klobaso". Potrebna dobra telesna pripravljenost, izkušnje za gibanje po ledenikih in seveda lepo vreme