FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: nedelja, 26. oktober 2008, ob 20.39 uri; ogledov: 0

Danes sva se z Marjeto odpravila v nama drage Karnijske Alpe. Izhodišče je tokrat vas oz. mesto ur, Pesaris v dolini Pesarine (Val Pesarina). Iz vasi se zapeljeva še kak km in pol, do višine okoli 850 m, nato po markirani poti 229 proti neoskrbovanem zavetišču (Ricovero Entralais 1572m). Vmes sva nekaj časa hodila po cesti. Ko sva prišla iz gozda naju pozdravijo zlati macesni, ki tukaj začuda še vedno žarijo v vsej svoji lepoti. Od zavetišča nadaljujeva po čudoviti dolini Lone di Entralais vse do prelaza (passo di Entralis 2190 m). S prelaza vodi pot proti planini Tuglia in naprej v dolino do biatlon centra pri kraju Forni Avoltri. Razgledi že od tukaj prekrasni, sledi nekaj počitka, potem pa zaključni vzpon po vzhodni in delno SV strani na vrh. Sprva vzpon poteka po travah, potem pot zavije v desno in gor, se obrne rahlo na severno stran, kjer so odprejo spoštljivi prepadi, sledi krajše plezanje (I.) po grebenu, nakar sledi manjša škrbina s katere se je potrebno spustiti nekaj metrov navzdol, sledi še nekaj vzpona po strmih travah in skrotju do vrha, ki zahteva kar nekaj previdnosti, varoval namreč na vsej poti ni nobenih, orinetacija po možicih in rdečih ali modrih pikah. Z vrha je ob brezhibnem vremenu kot je bilo današnje prekrasen razgled do koder seže oko. Razgledovanju kar ni konca, gora naokoli kjer sva že stala pa je seveda tudi veliko, od bližnje Crete Forate, ki je v istem grebenu proti zahodu do Cime Palombino, M. Cridole pa Peralbe, M. Avanze, pa saj nima smisla naštevati, o vseh ste že lahko brali. Vpisna knjiga je tam od leta 1995, z vpisi med katerimi razen članov S.P.D. Trst nisva zasledila drugih slovenskih imen je popisana manj kot do polovice, kar pa seveda ne pomeni, da ni bil še nihče gor. Prvi del sestopa opraviva po smeri vzpona, v zadnjem delu pa sestopiva po neoznačeni grapi, ki je bistveno lažja in pripelje na trave nad prelazom Entralais. Ker je do doline še daleč, nadaljujeva s sestopom, sonce prijetno greje in v kratkih rokavih sva že skoraj od jutra. Pri zavetišču se za kratek čas ustaviva in ko sonce zaide za bližnjim grebenom nadaljujeva s sestopom. Pri avtomobilu sva ob 16.30 uri, sledi še ogled mesta ur, priporočava, pri vsaki uri je tudi opis v slovenskem jeziku. Karnijci so se tudi tokrat pokazali v najlepši podobi.

igorz: nedelja, 26. oktober 2008, ob 20.39 uri

Danes sva se z Marjeto odpravila v nama drage Karnijske Alpe. Izhodišče je tokrat vas oz. mesto ur, Pesaris v dolini Pesarine (Val Pesarina). Iz vasi se zapeljeva še kak km in pol, do višine okoli 850 m, nato po markirani poti 229 proti neoskrbovanem zavetišču (Ricovero Entralais 1572m). Vmes sva nekaj časa hodila po cesti. Ko sva prišla iz gozda naju pozdravijo zlati macesni, ki tukaj začuda še vedno žarijo v vsej svoji lepoti. Od zavetišča nadaljujeva po čudoviti dolini Lone di Entralais vse do prelaza (passo di Entralis 2190 m). S prelaza vodi pot proti planini Tuglia in naprej v dolino do biatlon centra pri kraju Forni Avoltri. Razgledi že od tukaj prekrasni, sledi nekaj počitka, potem pa zaključni vzpon po vzhodni in delno SV strani na vrh. Sprva vzpon poteka po travah, potem pot zavije v desno in gor, se obrne rahlo na severno stran, kjer so odprejo spoštljivi prepadi, sledi krajše plezanje (I.) po grebenu, nakar sledi manjša škrbina s katere se je potrebno spustiti nekaj metrov navzdol, sledi še nekaj vzpona po strmih travah in skrotju do vrha, ki zahteva kar nekaj previdnosti, varoval namreč na vsej poti ni nobenih, orinetacija po možicih in rdečih ali modrih pikah. Z vrha je ob brezhibnem vremenu kot je bilo današnje prekrasen razgled do koder seže oko. Razgledovanju kar ni konca, gora naokoli kjer sva že stala pa je seveda tudi veliko, od bližnje Crete Forate, ki je v istem grebenu proti zahodu do Cime Palombino, M. Cridole pa Peralbe, M. Avanze, pa saj nima smisla naštevati, o vseh ste že lahko brali. Vpisna knjiga je tam od leta 1995, z vpisi med katerimi razen članov S.P.D. Trst nisva zasledila drugih slovenskih imen je popisana manj kot do polovice, kar pa seveda ne pomeni, da ni bil še nihče gor. Prvi del sestopa opraviva po smeri vzpona, v zadnjem delu pa sestopiva po neoznačeni grapi, ki je bistveno lažja in pripelje na trave nad prelazom Entralais. Ker je do doline še daleč, nadaljujeva s sestopom, sonce prijetno greje in v kratkih rokavih sva že skoraj od jutra. Pri zavetišču se za kratek čas ustaviva in ko sonce zaide za bližnjim grebenom nadaljujeva s sestopom. Pri avtomobilu sva ob 16.30 uri, sledi še ogled mesta ur, priporočava, pri vsaki uri je tudi opis v slovenskem jeziku. Karnijci so se tudi tokrat pokazali v najlepši podobi.