FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

brane: petek, 31. oktober 2008, ob 11.38 uri; ogledov: 0

No še malce skomin na minulo nedeljo 26.10., ki je ponudila verjetno zadnjo možnost kopnih lepih tur. Ke sta mi v venčku gora v Viševi skupini manjkala le še ta dva vrhova sva se z Borutom namenila izkoristiti dobro vremensko napoved in nekako zaokrožiti vse lepe oktobrske vikende. :lol: Mimo Rabeljskega jezera se odpeljeva še par kilometrov ter v meglenem jutru pričneva po poti št.650, kasneje 629 v smeri koče Corsi.Kot nalašč tik nad gozdno mejo se sivina nenadoma spremeni v čisto modro nebo in skozi zadnje že rahlo barvito odhajajoče macesne navdušeno oprezava za mogočnimi lepotci nad nama. Pred kočo prvi počitek na prijetni klopci a želja po novih dveh vrhovih naju kmalu pospremi dalje.Zavijeva v smeri Viša skozi lep predorček, malo ferate in že sva na razpotju poti za Viš in Pot Anita Goitan.Po slikovitem začetku se potka A.G. lepo vije po policah nad strmimi prepadi in kar naenkrat sva nad izrazito široko grapo na levi katera višje privede na sedlo, ki loči Gamsovo mati od Turna.Kakšnih možicev ni, le višje sva jih opazila nekaj a orientacija ni pretežka. Spočetka se drživa leve strani žleba, ko pa skale postanejo pretežke se čez manjši skok potegneva v levo na strme travnate strmine.Po travah lepo najdeva prehod na skrotasto sedlo.Tam zavijeva levo ter se po krušljivem skrotju povzpneva na vršni grebenček in po kratkem prečenju doseževa vrh Gamsove mati.Sama uživava ob pogledu na kar veliko vzpenjajočih se gornikov na Viš, pa tudi na Krniški špici in Divji kozi opaziva po enega prišleca. Sestopiva po smeri vzpona do sedla, tam pa je proti Turnu potrebno poiskati gredino ( nekako v višini sedla ) ki iz leve strani proti desni pelje za rob ( malce zračno, zato previdno ).Za robom kratek spust v ter navzgor po meliščnatem grebenu osvojiva še dolg neizrazit vrh Turna.Tudi na tem vrhu kraljujeva sama, pogledi na bližnje prvake Divjo Kozo, Krniško špico ter zadaj Visoko belo špico so neizmerno lepi. Težko je slovo, a previdno po gredini do sedla ter po travah navzdol.Ker oceniva da bi bilo prečenje celotne Goitanke zaradi že pomaknjene ure preveč se vrneva nazaj do Corsija, od tam na Viško planino ter nato po poti 628 nazaj.Ta pot, je z slikovite planine kjer naju najini vrhovi še enkrat pozdravijo pravzaprav sprva betoniran nato pa šodrast kolovoz spodaj na asfaltu pa morava še cca 20 minut prepešačiti najbolj siten del po cesti na izhodišče. Res lepa, ne pretežka ter osamljena tura, toplo priporočam v kopnih časih.

brane: petek, 31. oktober 2008, ob 11.38 uri

No še malce skomin na minulo nedeljo 26.10., ki je ponudila verjetno zadnjo možnost kopnih lepih tur. Ke sta mi v venčku gora v Viševi skupini manjkala le še ta dva vrhova sva se z Borutom namenila izkoristiti dobro vremensko napoved in nekako zaokrožiti vse lepe oktobrske vikende. :lol: Mimo Rabeljskega jezera se odpeljeva še par kilometrov ter v meglenem jutru pričneva po poti št.650, kasneje 629 v smeri koče Corsi.Kot nalašč tik nad gozdno mejo se sivina nenadoma spremeni v čisto modro nebo in skozi zadnje že rahlo barvito odhajajoče macesne navdušeno oprezava za mogočnimi lepotci nad nama. Pred kočo prvi počitek na prijetni klopci a želja po novih dveh vrhovih naju kmalu pospremi dalje.Zavijeva v smeri Viša skozi lep predorček, malo ferate in že sva na razpotju poti za Viš in Pot Anita Goitan.Po slikovitem začetku se potka A.G. lepo vije po policah nad strmimi prepadi in kar naenkrat sva nad izrazito široko grapo na levi katera višje privede na sedlo, ki loči Gamsovo mati od Turna.Kakšnih možicev ni, le višje sva jih opazila nekaj a orientacija ni pretežka. Spočetka se drživa leve strani žleba, ko pa skale postanejo pretežke se čez manjši skok potegneva v levo na strme travnate strmine.Po travah lepo najdeva prehod na skrotasto sedlo.Tam zavijeva levo ter se po krušljivem skrotju povzpneva na vršni grebenček in po kratkem prečenju doseževa vrh Gamsove mati.Sama uživava ob pogledu na kar veliko vzpenjajočih se gornikov na Viš, pa tudi na Krniški špici in Divji kozi opaziva po enega prišleca. Sestopiva po smeri vzpona do sedla, tam pa je proti Turnu potrebno poiskati gredino ( nekako v višini sedla ) ki iz leve strani proti desni pelje za rob ( malce zračno, zato previdno ).Za robom kratek spust v ter navzgor po meliščnatem grebenu osvojiva še dolg neizrazit vrh Turna.Tudi na tem vrhu kraljujeva sama, pogledi na bližnje prvake Divjo Kozo, Krniško špico ter zadaj Visoko belo špico so neizmerno lepi. Težko je slovo, a previdno po gredini do sedla ter po travah navzdol.Ker oceniva da bi bilo prečenje celotne Goitanke zaradi že pomaknjene ure preveč se vrneva nazaj do Corsija, od tam na Viško planino ter nato po poti 628 nazaj.Ta pot, je z slikovite planine kjer naju najini vrhovi še enkrat pozdravijo pravzaprav sprva betoniran nato pa šodrast kolovoz spodaj na asfaltu pa morava še cca 20 minut prepešačiti najbolj siten del po cesti na izhodišče. Res lepa, ne pretežka ter osamljena tura, toplo priporočam v kopnih časih.