FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

igorz: četrtek, 20. november 2008, ob 18.32 uri; ogledov: 0

Jutro je kazalo še na en lep dan, zato izbira ni bila pretežka, v gore seveda, toda kam. Zapeljem se v Pontebbo in proti passo Pramolo, toda že spodaj na začetku je zapora, ki naj bi veljala še do 28.11.08, če jo spet ne prestavijo. Vrnem se nazaj v Ponetbbo in v dolino (Val Pontebbana) vse do vasi Studena Bassa. Tam parkiram in po zaprti privatni cesti strmo v breg v kotlino Pricot pod mogočni Monte Cavallo. Tam se usmerim v desno po poti 433A sprva skozi gozd, potem pridem na manjšo izravnavo in jaso z verjetno lovsko kočo s čudovitim razgledom proti Montažu in dol po Kanalski dolini. Kratek počitek potem pa nekaj minut naprej, kjer pridem do križišča poti, grem v levo po poti-mulatjeri 433, ki je speljana po južnem pobočju M. Malvuerica, dvakrat gre skozi krajše v skalo izklesane predore, tako pridem do sedla (Sella della Pridola), pod sedlom si ogledam še ruševine bivših kasarn. S sedla zavijem v desno in se pričnem vzpenjati po zahodnem pobočju. V vršnem delu pot zavije na severno stran, snega je okoli 30 cm, za varovanje na izpostavljenih delih mi zelo prav pride cepin, drugih varoval na poti ni. Kmalu sem na vrhu (slabe 3 ure iz doline), kjer se odpre občudojoč razgled na vse strani, na zvončku pozvonim za srečo in še kaj, potem pa sestopim proti Malemu Malvuericu. Ta pot je bistveno lažja od one druge, vse skupaj pa spada pod Via Alta C.A.I. Pontebba. Z neizrazitega sedla se po neoznačeni stezici povzpnem še na Mali Malvueric, potem pa spet malo nazaj in dol proti že prej omenjeni mulatjeri in v dolino. Od jasnega jutra je ostalo le še oblačno nebo in od juga so se že valile meglene gmote, prav zanimivo je bilo opazovati to dogajanje. Bližnje smučišče Mokrine, ki je bilo z vrha kot na dlani skoraj nima snega.

igorz: četrtek, 20. november 2008, ob 18.32 uri

Jutro je kazalo še na en lep dan, zato izbira ni bila pretežka, v gore seveda, toda kam. Zapeljem se v Pontebbo in proti passo Pramolo, toda že spodaj na začetku je zapora, ki naj bi veljala še do 28.11.08, če jo spet ne prestavijo. Vrnem se nazaj v Ponetbbo in v dolino (Val Pontebbana) vse do vasi Studena Bassa. Tam parkiram in po zaprti privatni cesti strmo v breg v kotlino Pricot pod mogočni Monte Cavallo. Tam se usmerim v desno po poti 433A sprva skozi gozd, potem pridem na manjšo izravnavo in jaso z verjetno lovsko kočo s čudovitim razgledom proti Montažu in dol po Kanalski dolini. Kratek počitek potem pa nekaj minut naprej, kjer pridem do križišča poti, grem v levo po poti-mulatjeri 433, ki je speljana po južnem pobočju M. Malvuerica, dvakrat gre skozi krajše v skalo izklesane predore, tako pridem do sedla (Sella della Pridola), pod sedlom si ogledam še ruševine bivših kasarn. S sedla zavijem v desno in se pričnem vzpenjati po zahodnem pobočju. V vršnem delu pot zavije na severno stran, snega je okoli 30 cm, za varovanje na izpostavljenih delih mi zelo prav pride cepin, drugih varoval na poti ni. Kmalu sem na vrhu (slabe 3 ure iz doline), kjer se odpre občudojoč razgled na vse strani, na zvončku pozvonim za srečo in še kaj, potem pa sestopim proti Malemu Malvuericu. Ta pot je bistveno lažja od one druge, vse skupaj pa spada pod Via Alta C.A.I. Pontebba. Z neizrazitega sedla se po neoznačeni stezici povzpnem še na Mali Malvueric, potem pa spet malo nazaj in dol proti že prej omenjeni mulatjeri in v dolino. Od jasnega jutra je ostalo le še oblačno nebo in od juga so se že valile meglene gmote, prav zanimivo je bilo opazovati to dogajanje. Bližnje smučišče Mokrine, ki je bilo z vrha kot na dlani skoraj nima snega.

Vid_P: ponedeljek, 3. avgust 2009, ob 20.37 uri

Ali kdo ve od kod ima tale Malvueric ime? Ne spomnim se dobro, ampak zdi se mi, da sem nekje videl tudi nemški napis Malurch. To zveni še bolj podobno slovenskemu: Mali vrh. Mogoče je pa vse samo moja domišljija?

matta: ponedeljek, 3. avgust 2009, ob 21.56 uri

Niti malo ni domišljija. Več razprav je sicer potekalo na račun Velikih (Visokih) vrhov, a prav za petami so jim Mali (Nizki). Tudi oba grebena Muzcev (nad Breginjem in tisti že povsem na italijanskem ozemlju nad Učjo se ponašata z Nizkima vrhovoma, le da ima slednji poleg Nischiuarch zdaj na novem zemljevidu še rezijansko izvedbo (Niski Warh). O zahodni meji slovenske posesti in govorice je našo planinsko javnost poučeval dr. Henrik Tuma. Ja, naša kura bi bila precej bolj rejena, če... Zato vedno v teh krajih pozdravljam slovensko in nemalokrat dobim ušesom domač odgovor. Še ni tako dolgo, ko se je tak pozdrav razvlekel v urico prijetnega klepeta nad Ukvami. Že kakšnih 18 let nazaj, ko sem v Pontebbi (Tablji) s polomljenimi italijanskimi besedami "Dove Passo Pramollo, prego?" prvič iskala odcep za Mokrine, je prijazna gospa odložila nakupovalni cekar s kruhom in solato na pločnik in videč registrsko oznako mojega vozila, kot iz topa izstrelila: "Gospa, kar naravnost 200 m naprej, nato takoj za mostičkom levo, potem pa pazite na table, vsi odcepi so označeni..."