FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

GORNIK: sobota, 8. januar 2005, ob 14.28 uri; ogledov: 0

Turo smo začeli na Ljubelju že ob 7.00 zjutraj, kar se nam je sprva zdel precej zgodaj,vendar se je kasneje izkazalo, da je bila ura ravno prava. Dan se je začel zelo vzpodbudno, saj ni bilo ne premraz ne pretoplo, nebo pa je bilo brez oblačka. Snega je na Ljublelju bolj mal, vendar pa bolj kot se vzpenjaš več je snega. Že na začetku se je videlo, da je na izpostavljenih legah sneg precej napihan. Kljub temu pa na naši poti nismo opazili kakšne večje nevarnosti za plazove. Od Zelenice smo pot nadaljevali po Suhem ruševju do vznožja Vrtače. Da pa smo lahko prišli do tja smo se, zaradi premajhne debeline snežne odeje, moral precej namatrat oz. zajebavat s premagovanjem nizkih borovcev, vendar nam je, ob nekaj padcih, kletvicah in smejanju, tudi to uspelo. Po Suhem ruševju je naša tura potekala brez problemov. Edini problem po tem terenu so kamni, ki sem pa tja gledajo iz snega ali pa so tik pod njim. To smo občutilipredvsem pri povratku, ko smo bili na smučeh; pa tudi na tleh, ha ha. Midva za Vilijem sva končala vzpon pod Vrtačo in Zelnarjem (mislim da se mu takoreče), Lojze in Marjan pa sta se vzpela še na Zelnarja, vendar seveda peš oz. z derezami. ko sta se vrnila smo se še mal nastavljal soncu, potem pa smo se spustl mal nižje kjer smo se spet nastavljal soncu. Ko smo se naveličal oz. ko nas je Lojze nagnal v dolino (beri- mudil se mu je domov, ha ha) smo se spustil do Zelenice in naprej do Ljubelja. Povzetek: Lepa turca, kljub temu da gledajo sem pa tja iz snega borovci ter kamenje. Matjaž, Lojze, Vili, Marjan vam želijo srečno pot in lepe ture. :)

GORNIK: sobota, 8. januar 2005, ob 14.28 uri

Turo smo začeli na Ljubelju že ob 7.00 zjutraj, kar se nam je sprva zdel precej zgodaj,vendar se je kasneje izkazalo, da je bila ura ravno prava. Dan se je začel zelo vzpodbudno, saj ni bilo ne premraz ne pretoplo, nebo pa je bilo brez oblačka. Snega je na Ljublelju bolj mal, vendar pa bolj kot se vzpenjaš več je snega. Že na začetku se je videlo, da je na izpostavljenih legah sneg precej napihan. Kljub temu pa na naši poti nismo opazili kakšne večje nevarnosti za plazove. Od Zelenice smo pot nadaljevali po Suhem ruševju do vznožja Vrtače. Da pa smo lahko prišli do tja smo se, zaradi premajhne debeline snežne odeje, moral precej namatrat oz. zajebavat s premagovanjem nizkih borovcev, vendar nam je, ob nekaj padcih, kletvicah in smejanju, tudi to uspelo. Po Suhem ruševju je naša tura potekala brez problemov. Edini problem po tem terenu so kamni, ki sem pa tja gledajo iz snega ali pa so tik pod njim. To smo občutilipredvsem pri povratku, ko smo bili na smučeh; pa tudi na tleh, ha ha. Midva za Vilijem sva končala vzpon pod Vrtačo in Zelnarjem (mislim da se mu takoreče), Lojze in Marjan pa sta se vzpela še na Zelnarja, vendar seveda peš oz. z derezami. ko sta se vrnila smo se še mal nastavljal soncu, potem pa smo se spustl mal nižje kjer smo se spet nastavljal soncu. Ko smo se naveličal oz. ko nas je Lojze nagnal v dolino (beri- mudil se mu je domov, ha ha) smo se spustil do Zelenice in naprej do Ljubelja. Povzetek: Lepa turca, kljub temu da gledajo sem pa tja iz snega borovci ter kamenje. Matjaž, Lojze, Vili, Marjan vam želijo srečno pot in lepe ture. :)