FORUM PZS (zapisi iz stare spletne strani)

mr_lucky: petek, 8. april 2005, ob 9.11 uri; ogledov: 0

Kot mnogi, imam tudi jaz probleme z vrtoglavico na bolj izpostavljenih mestih. Ker pa me često vleče ravno tja (zavarovane plezalne poti npr.), me zanima, če obstaja, poleg (samo)varovanja seveda, še kakšen trik. Stvar je res neprijetna. Izkušnje izkušenejših?

mr_lucky: petek, 8. april 2005, ob 9.11 uri

Kot mnogi, imam tudi jaz probleme z vrtoglavico na bolj izpostavljenih mestih. Ker pa me često vleče ravno tja (zavarovane plezalne poti npr.), me zanima, če obstaja, poleg (samo)varovanja seveda, še kakšen trik. Stvar je res neprijetna. Izkušnje izkušenejših?

xmovc: petek, 8. april 2005, ob 10.28 uri

Kaj pa vem. Meni se zdi, da se višine nekako polagoma navadiš. Mogoče velja začeti z manj "vrtoglavimi" turami. Da bi pa obstajal kakšen drug trik, pa ne vem. Razen variante "ne glej dol".

Jani Bele: petek, 8. april 2005, ob 12.47 uri

Samovarovalni komplet sam po sebi še ni nikakršno zdravilo proti vrtoglavici. Èe imaš komplet in se ti ne vrti, potem vrtoglavice nimaš. Za tablete še nisem slišal, prav tako tudi ne za priučevanje. Lahko pa sam poskusiš.Morda je dobro, da ne pogledaš prehitro v globino, ampak počasi večaš razdaljo.Uspešen je le zgoraj omenjeni nasvet: glej samo predse in ne dol. Sigurno pa to ni tisto, zaradi česar hodiš v gore. Vse skupaj zna postati še kako resno pri kakšni prečnici ali hoji po izpostavljenem grebenu, kjer ne upaš ne naprej ne nazaj. Morda ti bo kdo postregel z kakšnimi novejšimi dognanji, drugače se boš pa moral sprijazniti s tistim: kdor ni ptica (in ima vrtoglavico), naj ne seda na robove prepadov. Pozdrav Jani

Mitja: petek, 8. april 2005, ob 13.27 uri

Èe imaš vrtoglavico, potem je pametneje, če se tovrstnim turam zaradi lastne varnosti odpoveš. V kolikor pa imaš strah pred višino, potem je to kvečjemu plus zate, saj si zaradi tega (v nasprotju s preveč pogumnimi) previden na vsakem koraku. Pa tudi strah je z vsako uspešno opravljeno turo manjši.

pismo1: petek, 8. april 2005, ob 21.55 uri

Se strinjam z predhodniki. Pameten je tisti, ki pravocasno neha. Ce nisi siguren vase, ti varovalni komplet ne koristi. Obstal bos na mestu z varovalnim kompletom. Bolje pravocasno odnehati, kot spravljati sebe in druge ) v nevarnost. Osebna izkusnja. Z olegom sva odsla iz Robanovega kota proti Molicki planini. Po treh, stirih klinih je dejal, da to ni za njega. Pospremil sem ga do doline in sam odsel nazaj gor. Ne vem, kako bi bilo, ce bi odnehal sredi stene. In to niti ni tako nevarno podrocje za resevanje. Torej, pamet v glavo in ne v noge. Ce noge dovolijo naj odloci glava.

felix: ponedeljek, 11. april 2005, ob 1.14 uri

Jaz imam dve izkušnji. Opažam namreč, da me na začetku sezome višina bolj moti, kot po nekaj pravih turah. Pomaga mi tudi, če se na varnem mestu oprimem klina ali jeklenice in nekaj časa občudujem prepade. Èez nekaj minut niso več tako globoki. :!: Druga pa je bolj čudna, jo bom pa vseeno omenil. Po obisku tistih norih vlakov smrti in podobnega v Gardalandu, sem imel za celo sezono dovolj adrenalinskega dopinga, še zlasti pa je bilo to prisotno pri moji sicer malo bolj bojazljivi spremljevalki, ki je to spremembo tudi prva opazila. Vem da je čudno, ampak mislim čisto resno. :!:

julika: četrtek, 21. april 2005, ob 11.58 uri

Pri vzpenjanju je pomembno,da sploh ne misliš na prepade in da gledaš ves čas predse,dokler ne prideš do vrha.

Jani Bele: četrtek, 21. april 2005, ob 12.56 uri

Ja Julika - in kako boš prišel iz vrha dol ? Jani

Slavko: četrtek, 21. april 2005, ob 13.48 uri

S padalom :P smo se malo hecali

Filip: četrtek, 21. april 2005, ob 14.39 uri

Ja Julika - in kako boš prišel iz vrha dol ? Jani
Ja, logično vprašanje. Postavil sem si ga tudi sam, ko sem brez varovanja prišel po Vii della Vita na Vevnico in mi vračanje po isti poti smeri res ni dišalo (je pa res, da tudi po poti gor nisem gledal navzdol v tiste prepade, tako kot je svetoval/a Julika. No, imel sem tudi načrt B, mahnil sem jo preko Malega koritniškega Mangarta na Mangartsko sedlo in čez Jezik nazaj do jezera, kar je že opisano v ustrezni temi (tema pa je tudi že bila, ko sem zaključil turo).

Mitja: petek, 22. april 2005, ob 2.39 uri

Pri vzpenjanju je pomembno,da sploh ne misliš na prepade in da gledaš ves čas predse,dokler ne prideš do vrha.
Logično, da med hojo ne boš gledal drugam kot na pot pred seboj. Èe pa te že zamika pogled tja dol, se pred tem ustavi, poprimi za jeklenico (klin,...) in pošpegaj v globino .

julika: petek, 22. april 2005, ob 10.57 uri

Pri vzpenjanju je pomembno,da sploh ne misliš na prepade in da gledaš ves čas predse,dokler ne prideš do vrha.
Logično, da med hojo ne boš gledal drugam kot na pot pred seboj. Èe pa te že zamika pogled tja dol, se pred tem ustavi, poprimi za jeklenico (klin,...) in pošpegaj v globino .
Saj ravno to hočem povedat;moja kolegica pride na vrh in nazaj v dolino samo v primeru,da vmes nikoli ne pogleda dol v prepad.Sicer pa je itak odvisno od posameznika.

Mitja: petek, 22. april 2005, ob 11.23 uri

Hm, kako se pa vrne z vrha, če ji pogled nehote uide v prepad?

Jani Bele: petek, 22. april 2005, ob 13.18 uri

Hitro, zelo hitro... Jani

xmovc: petek, 22. april 2005, ob 14.50 uri

uaaaaaaaaaaaaaa........plof.. :?

gamska: torek, 24. maj 2005, ob 8.10 uri

Tole je ena zanimiva tema, ki je tudi meni delala precej težav. V gore hodim nekje štiri leta, zadnje dve leti kar fejst aktivno. No, in kaj hočem rečt - prva osvojena gora je bila seveda Triglav. Sej je šel en tak zraven, ki je bil že vsaj 100 x gor, tako da ni bilo težav. Ker nisem bila vajena višine, sem bila navezana na štrik :? . In je nekako šlo. Potem sem pa počasi spoznala, da "živim za gore" in sem zadevo vzela bolj resno v roke. S tem so se tudi izkušnje nabirale. Tudi jaz oz. midva imava eno zanimivo prigodo glede vrtoglavice . Ko sva pred dvema letoma hotela it na Škrlatico, se je pri tisti gladki steni, kmalu po vstopu v steno vstavilo. Ni se dalo več naprej, še nazaj je bila kriza. Ampak sva vedela kdaj je treba odnehat :o . Tako da sem bila kar fajn prestrašena. Potem sva šla še naprej čez Rdečo škrbino na Kriške pode. Drugi dan pa čez Bovški Gamsovec. Bilo mi je kar neprijetno. Sem si mislila, pa kaj delaš tukaj, če vidiš da ne sodiš sem :cry: . Bila sem razoračana sama nad seboj. Ampak želja po gorah je bila večja. Takrat verjetno tudi izbira Škrlatice "tako kmalu" - ko še nisva imela veliko izkušenj, ni bila ravno pametna. Nabavila sem si tudi samovarovalni pas - v kratkem mislim tudi komplet, tako da se vpnem, ko je potrebno. Varnost je seveda na prvem mestu :!: . Sedaj na to gledam drugače. Postopoma, sem si rekla. In res je tako. Na začetku sezone bolj lahke ture, potem pa postopoma težje. In potem sva lansko leto le osvojila vrh Škrlatice, čeprav sem imela zaradi tiste prigode kar cmok v ustah. Kasneje sva bila še na Mali Mojstrovki po Hanzovi, pa po Kopinškovi na Ojstrico,... in je kar šlo 8) . Res je, da ne smeš dol gledat (ko se seveda vzpenjaš, pri sestopu to ne vem če bi bila ravno pametna ideja), če pa že, se pa ustavi in fajn primi za kline, še bolje pa za zajlo če seveda je. Jaz za sebe vem, kdaj sem "zrela" za kakšen vzpon. Vedno (če se le da) si pa izberem krožno turo: po plezalni gor, po "neplezalni" oz. lažji pa dol. Plezanje pri vzopnu mi ne dela težav, sestop po plezalni pa hmmm,... samo če je teba, je pač treba,... Res pa je, da me takšne ture, kjer je treba vsaj malo poplezati, veliko bolj zanimajo, čeprav ne hodim vedno sam po takšnih. Je pa dobro, za sproščanje adrenalina... 8) Vsaka gora je po svoje zanimiva! Srečno :lol: !

gamska: sreda, 25. maj 2005, ob 8.21 uri

Seveda pa je čisto nekaj drugega,ko vidiš nekoga,ki leze na Triglav,govori pretežno o tem,da ga Gore-če pride nazaj živ-zanesljivo ne bodo več videle...o tem pa raje ne bi. L.P.
Zelo lepo se vidi, kdo gre s kakšnim namenom v gore. Eni te še pogledajo ne, kaj še, da bi te pozdravili ali kaj ogovorili . No, razen če so že po naravi bolj neolikani oz. še bolje - nedružabni. Pa saj ne rečem se moraš z vsakim meniti,... Al pa da hoče biti čimprej gor in dol - tekmovalnost oz. dokazovanje, pa nima časa za takšne stvari. Nekako se mi zdi kar protokol, da se v gorah pozdravlja (razen ko je full kolona na Triglav, tam pa tako nisem velikokrat),... zaželi srečo, mah, že vedo,.. 8) Lp