SPOROČILA ZA MEDIJE  

Oskrbniki hkrati upajo, da bo do konca avgusta - torej v treh koncih tedna pred začetkom šolskega leta - še nekaj vrhuncev. Zaradi polnih koncev tedna oskrbniki planinskih koč v visokogorju priporočajo obisk najvišjih vršacev med tednom. Poletna planinska sezona traja od 15. julija do 15. septembra.
 
Prek 9000 kilometrov planinskih poti in največja družina
Planinska društva z markacisti PZS skrbijo za mrežo 1661 planinskih poti v skupni dolžini prek 9000 km po vsej Sloveniji (planinska društva vzdržujejo tudi 78 transverzalnih poti - obhodnic). V letu 2011 je bilo registriranih več kot 600 markacistov Planinske zveze Slovenije
Koliko je 9000 kilometrov? Če si za primerjavo pogledamo vse slovenske državne ceste (avtoceste, hitre, glavne in regionalne ceste), hitro lahko ugotovimo, da je planinskih poti kar za polovico več kilometrov. Neverjetno dejstvo, ki je osupljivejše tudi zato, ker vse planinske poti v Sloveniji naši markacisti oskrbujejo prostovoljno. Morda se tudi zaradi spoštovanja do markacistov, urejenih planinskih poti in koč, prostovoljnega dela- in ne le zaradi zavarovanja, popustov v planinskih kočah in športnih trgovinah ter pripadnosti goram še z večjim veseljem obiskovalci gora pridružujejo največji družini - planinski organizaciji, v kateri je bilo v letu 2011 skoraj 60.000 članov - planincev, športnih plezalcev, gornikov, alpinistov, turnih kolesarjev in smučarjev, ljubiteljev gorske narave, mladih in najmlajših zagnanih planincev, markacistov in vodnikov PZS, inštruktorjev ..., torej vseh, ki nam gore pomenijo skoraj drugi dom, kjer se počutimo sprejete, kjer nam srce zaigra ob ptičjem petju, lepi poti, dišečih gorskih cvetlicah in kjer si ljudje z iskricami v očeh stisnemo dlan ter zaželimo varno in srečno pot. Drži, v gore se vedno znova radi vračamo in polnimo naše 'baterije', da lažje premagujemo morebitne težave vsakdana v dolini. V planinsko organizacijo se z letošnjim letom lahko včlanite že v nekaterih planinskih kočah (naslednje leto bo tega več), sicer pa v vam najbližjemu planinskemu društvu/klubu, ki jih Planinska zveza Slovenije, ena največjih in najbolj množičnih nevladnih, prostovoljskih organizacij v Sloveniji, združuje kar 276 po vsej Sloveniji; po novem pa se lahko obiskovalci gora lahko včlanijo tudi prek spletnega mesta Planinske zveze Slovenije (http://www.pzs.si/clanarina).

Obnovljene planinske poti
Markacisti Planinske zveze Slovenije redno vzdržujejo in obnavljajo planinske poti, v času kopne sezone, torej v poletnih mesecih pa tudi tiste najzahtevnejše. Tako so letos obnovili že zelo zahtevne poti: obe Hanzovi poti na Malo Mojstrovko in Prisojnik, pot s Kokrskega sedla na Kalški greben. Obnovili so tudi lovsko pot na Ledine pa lahko pot od Koče pri izviru Soče do planine Zapotok. Prav tako obnavljajo poti na Pohorju, zaprta je Brunčana pot na Lovrenških jezerih. Obvestila o stanju planinskih poti.
Ravno v tem času v okviru Planinske zveze Slovenije poteka tudi akcija Droben prispevek za markanten vtis, v kateri s prispevkom 1 EUR pomagate za obnovo planinskih poti (SMS z geslom »POT« pošljete na 1919).

Planinske koče ODPRTE, slovenske gore letno obišče skoraj milijon in pol obiskovalcev
Planinska društva upravljajo 176 planinskih koč, zavetišč in bivakov z okoli 6.000 ležišči. Vse planinske koče skupaj z zavetišči so odprte, zaradi adaptacije je zaprt le Mihelčičev dom na Govejku (727 m) v skupini Škofjeloškega, Cerkljanskega in Idrijskega hribovja s Trnovskim gozdom.
Slovenske gore letno obišče prek 1,4 milijona obiskovalcev, redno pa v hribe zahaja več kot 315.000 Slovencev. Prav gotovo pa obisk gora v zadnjih letih, sploh pa zadnjih dneh kaže, da smo Slovenci še vedno planinski, gorniški narod, kjer je planinstvo najbolj priljubljena oblika rekreacije in športnega udejstvovanja, ko je v Planinsko zvezo Slovenije včlanjenih kar 2,8 odstotka prebivalcev Slovenije. Opažamo tudi, da čedalje več Slovencev del svojega letnega dopusta preživlja v objemu slovenskih gorah in planinskih koč - ne podajo se v gore le za kratek enodnevni ali dvodnevni pohod, ampak za več dni, za dopust na koči ali za večdnevne pohode od koče do koče.
Lanskoletna poletna planinska sezona je bila rekordna, kar je gotovo posledica izjemno lepega vremena v avgustu in septembru, tudi na ta račun se je poleg obiska gora poznalo na številu nočitev.


Prenočevanje v planinskih kočah
Po podatkih SURS je bilo v lanskem letu v planinskih kočah zabeleženih 89.573 nočitev. V skrbi za okolje priporočamo za prenočevanje v planinskih kočah uporabo svoje rjuhe, ki jo lahko obiskovalci gora kupijo tudi na sedežu PZS ali prek brezplačne številke 080 1893, v spletni trgovini PZS ...
Priporočamo, da si obiskovalci prenočišče v planinskih kočah predhodno rezervirajo (kontakti vseh planinskih koč, bivakov in zavetišč so ažurno objavljeni na spletnem mestu PZS).
POMEMBNO! Vse obiskovalce, ki jih kljub že rezerviranemu prenočišču ne bo v planinsko kočo, prosimo, da svojo rezervacijo pravočasno oz. vsaj dan prej odpovedo. Vsi pa, ki bodo v izbrano kočo z rezerviranim prenočiščem prišli po 17. uri, naj svoj kasnejši prihod sporočijo oskrbniku po telefonu na dan obiska.

Julija prevladujejo obiskovalci gora iz tujine, avgusta domači
Že tradicionalno avgusta prevladujejo domači obiskovalci gora, medtem ko julija pride več tujcev. Tako bo najverjetneje tudi letošnje leto (čeprav zaradi sredine meseca avgusta tega še ne moremo zatrditi).
Tuji obiskovalci naših gora prihajajo iz zelo različnih koncev Evrope in drugod, veliko jih prihaja iz Češke, Avstrije, Nemčije, Nizozemske, Velike Britanije in s Hrvaške; vsekakor pa je zadnje dve leti več gostov iz vzhodne Evrope kot poprej.
Obisk tujih obiskovalcev v naših gorah se razlikuje tudi glede na območje Slovenije - tako npr. na primorskem koncu naše gore veliko obiskujejo sosedi Italijani, na Dolenjskem (npr. v Planinskem domu pri Gospodični na Gorjancih) je največ Hrvatov, nato Srbov, Francozov (ki delajo v Revozu), več je Rusov; na mozirskem koncu Nizozemcev, Hrvatov, nekaj pa tudi Nemcev in Avstrijcev, na Prešernovi koči na Stolu pa poleg Slovencev beležijo največ planincev iz tujine - iz sosednje Avstrije, na drugem mestu so Hrvatje, nato Nemci, Nizozemci, Francozi, Angleži in Italijani; Čehov in Madžarov pa letos še ni bilo. Zanimivo pa je, da so v Vojkovi koči na Nanosu zabeležili tudi obisk Kitajcev.


Opremljenost obiskovalcev gora je dobra
Planinci, obiskovalci gora so večinoma dobro opremljeni, pravzaprav vsako leto bolje. Največ pomanjkljivosti pa opažamo med obiskovalci gora, ki se le enkrat do dvakrat na leto podajajo v gore - in to predvsem na našo najvišjo goro, Triglav; (neprimerna obutev, na zahtevnih in zelo zahtevnih poteh so brez čelade in tehnične opreme za samovarovanje).
Glede tujih obiskovalcev pri nas je veliko odvisno, od kje pohodniki prihajajo, iz katere države; zato ne gre tega posploševati. Avstrijci so že pregovorno bolje opremljeni in imajo na zelo zahtevnih poteh tudi vso potrebno tehnično opremo. Prav tako so velik preskok pri tem naredili češki obiskovalci naših gora, ki so bistveno boljše opremljeni kot nekaj let nazaj, prav tako pa trošijo več denarja -privoščijo si pijačo in hrano.
Kot zanimivost bi napisali opažanje oskrbnika naše največje in najvišje ležeče planinske koče,Triglavskega doma na Kredarici, Dušana Vidmarja: »Od tujcev imamo na Kredarici največ Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov, Hrvatov, zelo malo je Italijanov, Nemcev, nekaj malega pa je tudi Špancev in Portugalcev. Po opremljenosti skupine tujih planincev, tudi čeških, prekašajo slovenske posameznike. Imajo plezalne pasove, samovarovalne komplete in čelade, Slovenci tu še zaostajajo. Če pa prihajajo tujci posamezniki, so opremljeni malo slabše, a se še vedno pozna velik napredek. Pohvaliti pa moram skupine Slovencev v organizaciji planinskih društev, te skupine so vse opremljene, kot morajo biti.«
Na območju Jalovca pa oskrbnici Zavetišča pod Špičkom Nada Šavs in Marija Meglič povesta, da so pri njih obiskovalci zelo dobro opremljeni, tako s samovarovalnimi kompleti, da o čeladah ne govorimo - »Brez te na tem koncu praktično ni nikogar,« pravita.
Oskrbnik Češke koče na Spodnjih Ravneh Tone Karničar prav tako pohvali: »O opremljenosti ljudi lahko rečem, da so tisti, ki gredo od naše koče naprej na vršace ali druge prehode, zelo dobro tehnično opremljeni. Seveda je potrebno vso opremo znati tudi uporabljati in se znati gibati tudi na mestih, ki niso zavarovana z žičnimi vrvmi, ampak le s klini.«
Dušan Vidmar, oskrbnik Triglavskega doma na Kredarici (2515 m, PD Ljubljana-Matica) ocenjuje letošnjo sezono kot povprečno, ne tako odlično, kot je bila lani. »Temu botruje vreme, saj je bilo vreme na Kredarici julija in v začetku avgusta slabše, veliko je bilo tudi megle. Kot po navadi julija prevladujejo tuji obiskovalci gora, manj je Slovencev. Tujci najraje pridejo med tednom, saj je to v času njihovega dopusta v naši deželi. Avgusta pa je kot običajno največ Slovencev, kar 90 odstotkov vseh obiskovalcev jih je. Med tujci je največ Čehov, nato Slovakov, Madžarov, Poljakov, pa tudi Hrvatov, čedalje manj pa je, zanimivo, Italijanov, Nemcev, Švicarjev. Opažamo tudi nekaj gostov iz Španije in Portugalske,« je pripovedoval Dušan Vidmar. O obiskih in zasedenosti koče pa je nadaljeval: »Konci tedna so polni, sploh sobote. Zasedenost prenočišč s petka na soboto je okoli 80-odstotna (to je 270 nočitev), medtem kot smo s sobote na nedeljo zasedeni 100-odstotno, torej 330 nočitev. Tako zasedena sta bila zadnja dva konca tedna in če bo lepo, bo tako tudi do konca meseca avgusta, rezervacij imamo zares veliko že sedaj. Zato obiskovalcem priporočam obisk med tednom. Hkrati vsem obiskovalcem priporočamo rezervacijo prenočišča; ob spremembi - v primeru, da ne bodo mogli priti - pa vse naprošamo, da nam to sporočijo, saj tako omogočijo drugim obiskovalcem ležišče. Ljudi, ki prinesejo svojo rjuho je malo, okoli 2 odstotka. Kot vidimo, v lepem vremenu krize ni opaziti: vsak nekaj spije in vsak najmanj enkrat jé topel obrok.« Če je bilo lani na višku sezone v petek, soboto in nedeljo skupaj okoli 3000 obiskovalcev, pa letos beležijo v soboto in nedeljo skupaj 1000 obiskovalcev. V Triglavskem domu na Kredarici dela ekipa osmih zagnanih, ki poskrbijo za domačnost, sprejem, prenočišča itd. 

Za Zavetišče pod Špičkom (2064 m, PD Jesenice) in predvsem za obiskovalce zavetišča skrbita oskrbnici Nada Šavs in Marija Meglič. Njuno mnenje glede obiskanosti zavetišča: »Obiskovalcev je približno enako število kot lani, julija je bilo mnogo več tujcev (izrazita prevlada), sedaj v avgustu pa je mnogo več Slovencev. Glede na lansko leto ne opažava velike razlike, je približno enako dobra sezona, le julija letos ni bilo toliko tujcev kot običajno. Slovenci pa za visokogorje res po navadi čakamo na mesec avgust, ki je trenutno primerljiv z lanskim letom.« Iz katerih držav prihajajo tuji obiskovalci zavetišča in tega območja? »Največ je Čehov in Poljakov, pa tudi Hrvatov je pri nas veliko. Beležimo pa tudi kar nekaj Nemcev, Avstrijcev, Škotov, Angležev. Tujci običajno trošijo dobro. Najboljši gosti, ki tudi največ trošijo, so Nemci in Čehi. Čehi so se v 10 letih, od kar sva tu oskrbnici, zelo spremenili. Slovenci pri nas ne trošijo toliko, hrano imajo večinoma s seboj. Kriza se pri nas pozna, malo smo sicer dvignili tudi cene.« Glede nočitev pravita, jih ni toliko kot lani. Imajo sicer le 20 ležišč, ki so v zadnjih koncih tedna zasedeni, a da bi bilo toliko ljudi, da bi bilo potrebno pripraviti mnogo dodatnih, zasilnih ležišč, jih ni. Največ ljudi spi s sobote na nedeljo in kot pohvali obiskovalce oskrbnica Nada, »ima veliko ljudi s seboj tudi svojo posteljnino, to je svojo rjuho. Teh je kar tretjina.« Posebnost Zavetišča pod Špičkom je gotovo v čudovitem razgledu in v domačnosti, saj je to majhna koča, hkrati zato tudi prijetna. »Naša koča se zapira konec septembra. Letošnji zadnji dan septembra je nedelja, tako nameravamo s tistim koncem tedna iti v dolino.



V Kamniških in Savinjskih Alpah, na Češki koči na Spodnjih Ravneh (1540, PD Jezersko) beležijo še boljšo sezono kot lani. Oskrbnik Tone Karničar: »Glede na lanskoletno dobro obiskanost naše Češke koče, lahko rečem, da je letos bolje obiskana, saj v naši vpisni knjigi beležimo kar 200 obiskovalcev več kot lani. Če jih je bilo lani v tem času 2000, pa jih je letos 10 odstotkov več. Število nočitev pa je prav tako podoben odstotek več kot lani. Po mojem občutku je letos malo več tujcev. Pozna se, da dobro sodelujemo z kmetijo Makek. Največ gostov poleg Slovencev je bilo s Češke in Hrvaške - več je tudi stalnih gostov; veliko nas obiščejo tudi Avstrijci, naši Korošci, ter Italijani. Imeli pa smo goste tudi s Poljske, Anglije, od koder jih je letos nekaj več. Pri trošenju pa se, kot vidim, pozna kriza - tako pri Slovencih kot tujcih, edino Italijani si privoščijo več.« Oskrbnik Karničar pravi, da je zelo dobro kazalo v začetku sezone, nato pa je bilo julija zelo mokro, sedaj v prvi polovici avgusta pa je ponovno zelo lepo, in imajo tudi konce tedne odlično zasedene - tudi vse do konca avgusta je polno rezervacij. »Če bo tako vreme kot sedaj in kot ga napovedujejo za naprej (10 dni naj bi bilo še zelo lepo), potem bo sezona dosti boljša od lanske. Temu botruje tudi dejstvo, da je bilo pozimi malo snega in so bile v začetku poletne planinske sezone vse planinske poti zelo hitro kopne. In tudi stene so prehodne že skoraj dva meseca. O opremljenosti ljudi lahko rečem, da so tisti, ki gredo naprej od naše koče na vršace ali druge prehode, zelo dobro tehnično opremljeni.«

Koča na Dobrči (1478 m, PD Tržič) je bila letos izbrana po izboru obiskovalcev/glasovalcev v skupni akciji Nedela in Planinske zveze Slovenije za najbolj prijazno planinsko kočo v Sloveniji, njena najemnika sta Jana in Milan Jančič. Jana Jančič je povedala, da »je obiskanost koče dosti boljša kot lani, sploh pa zadnje dni zaradi lepega vremena in po razglasitvi za najbolj prijazno kočo beležimo neverjeten dvig števila obiska. Če bo šlo tako naprej, lahko rečem, da bo sezona za nas 300 odstotkov boljša. Naša poletna sezona, ko imamo odprto vse dni, traja od 15. junija do 15. septembra, nato imamo odprto ob koncih tedna, za skupine tudi po dogovoru. Tujci, ki jih je pri nas tudi v avgustu veliko, prihajajo iz Nemčije, Češke, Poljske, z Nizozemske, tu so tudi Angleži, Avstrijci, Hrvati, največ pa je Nizozemcev. Število nočitev je v primerjavi z lanskim leto malo manj, sploh kar se tiče tujcev.« Koča na Dobrči, ki ji pravijo tudi 'balkon Gorenjske', slovi po odlični hrani, številnem cvetju in prijaznosti. »Pri nas skoraj vsi gostje jedo našo hrano, le 1 odstotek je takih, ki ne jedo tu toplega obroka, ampak prinesejo hrano sabo.«

Oskrbnik Mozirske koča na Golteh (1356 m, PD Mozirje) Filip Vrabič je omenil, da je »obisk malo upadel, predvsem na račun vročinskega vala, ki je ljudi prikoval na domači hlad. Zanimivo, opažam, je koča najbolj obiskana ob četrtkih. K nam pridejo tudi številne družine z najmlajšimi planinci - tako ob koncih tedna kot tudi med tednom. Tujcev pa je manj kot lani, po navadi jih je bilo julija največ. Po številčnosti je največ gostov prišlo z Nizozemske in s Hrvaške, nekaj pa je tudi Nemcev in Avstrijcev. Gostje radi jedo jedi na žlico, prav tako domači kruh ter kislo mleko in jabolčni zavitek, ki sta pri nas vedno na jedilniku. Ljudje večinoma vzamejo obrok, pri družinah pa vidim, si zaradi recesije ne morejo privoščiti veliko. Večji naval gostov pričakujemo danes, 15. avgusta.« Na koči, ki je odprta celo leto in h kateri pri obiskanosti pripomore tudi dostop z avtomobilom, so prenovili teraso ter jo polepšali z novimi, ročno izdelanimi klopmi iz domačega hrastovega lesa.

V Karavankah, na Prešernovi koči na Stolu (2174, PD Javornik - Koroška Bela) z obiskom letošnje planinske poletne sezono niso preveč zadovoljni. Oskrbnika Betka in Leon Palčič, ki sta tu že deveto leto, sta dejala, da je »bil julij izredno slab. Junij je bil sorazmerno dobro obiskan, v juliju pa so nam zagodli slabi konci tedna, ko so tudi napovedane skupine odpovedovale. Kar se prometa tiče, je bil do sedaj v primerjavi z enakim obdobjem kot lansko leto slabši za 40 odstotkov. Tako beležimo tudi manjše število nočitev. Stol je specifičen, saj je to zelo prehodna koča - Slovenci pridejo večinoma iz doline in se istega dne vrnejo nazaj; obiskovalci na poti Via Alpina, ki poteka tu čez, pa gredo po poti naprej. Lani, ko je bila zelo dobra sezona, smo ob koncu poletne sezone (koča je odprta junija, julija, avgusta in septembra) beležili okoli 500 nočitev, več kot 200 jih je bilo že do konca julija. Letos pa smo do konca julija zabeležili le 100 nočitev oz. do današnjega dne 150. Letošnje sezone zares ne bomo mogli primerjati z lansko.« Oskrbnik Leon nadaljuje: »Od tujih obiskovalcev Prešernove koče in Stola, najvišjega vrha Karavank, je največ Avstrijcev, ki tudi trošijo največ, nato Hrvatov (ki imajo za piti in jesti vse sabo) in Nemcev, tu pa so tudi Nizozemci, Francozi, Angleži, Italijani. Čehov in Madžarov pa letos ne zasledimo.«

V Vojkovi koči na Nanosu (1240 m, PD Postojna) oskrbnica Anica Kresevič prav tako kot na Stolu opaža manj obiska. »Sezona je zelo slaba, če bo šlo tako naprej, bo pogubno - več kot polovico je manj prometa; obiskovalcev je kar precej, vendar se jih v koči manj ustavi. Recesija se zelo pozna. Trudimo se na različne načine, tudi cene smo spustili. Rešujejo nas dobesedno le Italijani, ki si privoščijo hrano in pijačo. Hrvatov je več in so dokaj redni obiskovalci, pa tudi kar nekaj Avstrijcev beležimo, manj pa je gostov iz Nemčije, Angležev je le sem pa tja kakšen, imeli pa smo tudi nekaj Kitajcev. Zadnji vikend se je v naši koči vpisalo le 143 obiskovalcev. Najverjetneje v avgustovskih dneh Slovenci odidejo v visokogorje. Nočitev ni skoraj nič, naša koča je res premalo izkoriščena glede spanja. Če bom oskrbnica tudi naprej po koncu te sezone, bomo postavili tudi spletno stran koče, pa zunaj trampolin za otroke. Morda jih bo tudi to privabilo nekaj več k nam,« je smelo razmišljala oskrbnica Kresevičeva. 

Na Dolenjskem pa Planinski dom pri Gospodični na Gorjancih (828 m, PD Krka Novo mesto) v primerjavi z lanskim letom opaža približno enak obisk oziroma rahlo boljši, soočajo pa se s sušo. Najemnik doma Blaž Mrhar, katerega družina skupno že 25 let skrbi za ta dom, pravi, da »je sezona na višku. Letos nam gre na roko tudi vreme. V prvi polovici leta - koča je namreč odprta skozi vse leto - smo imeli res lepo vreme in tak je bil tudi obisk - lep. Moram pa reči, da izvir Gospodična že tri tedne ne teče več. Če bo šlo tako naprej, bomo morali naslednji konec tedna poklicati gasilce z vodo.« Najemnik se na različne načine trudi privabiti goste in to mu tudi uspeva. »Letos je rahlo več tujih gostov, malo več Rusov, ki pridejo iz okoliških zdravilišč, še vedno je tudi veliko Francozov (delo v Revozu) in sosedov Hrvatov. Veseli pa smo porasta gostov-planincev iz drugih koncev Slovenije. Hkrati pa je vedno več tudi lokalnih obiskovalcev, saj jih Klub gorjanskih škratov in gospodičen z 260 člani, ki že 16 let vodi evidenco vseh vzponov semkaj, beleži iz leta v leto več. Če je bilo lani število obiskov (ne obiskovalcev) članov tega kluba skupaj 10.000; pa je število obiskov tako že sedaj. Predvidevamo, da bo ob koncu leta pristalo število pri 15.000. Lani jeseni je dobro zaživela spletna stran naše koče, pripravili smo tudi brošure, oboje je gotovo pripomoglo k številčnejši obiskanosti. Letos bomo za kočo naredili še kamnito ograjo, na terasi pa smo že postavili 220-kilogramskega lesenega medveda. Danes, 15. avgusta, bo tu potekalo srečanje planincev Dolenjske in Bele Krajine, in skupaj z ostalimi obiskovalci pričakujemo okoli 1000 ljudi.« Najemniku Blažu tudi idej za naprej ne zmanjka, saj ima že nekaj časa v mislih lov za skritim zakladom z nalogami in na koncu z zanimivimi nagradami, vse z namenom, da bi Gorjance še bolje spoznali. 

Pripravila Zdenka Mihelič
Foto Zdenka Mihelič

Dodatne informacije: Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si.