POGOVOR: Mina Markovič tretja najboljša med Športnicami leta 2012
Slovensko športno plezanje je včeraj doživelo enega izmed svojih največjih uspehov v slovenskem prostoru. Mina Markovič, najboljša športna plezalka Slovenije in sveta, se je med kandidati za nagrado Športnica leta 2012 uvrstila na izvrstno 3. mesto - in sicer po izboru športnih novinarjev Slovenije.
Društvo športnih novinarjev Slovenije
(DŠNS) je najboljše športnike sezone razglasilo na tradicionalni prireditvi
Športnik leta v 2012 včeraj, 20. decembra, zvečer v Gallusovi dvorani
Cankarjevega doma v Ljubljani.
Športnica
leta je postala judoistka Urška
Žolnir, druga je bila smučarka Tina Maze in tretja naša izvrstna športna
plezalka Mina Markovič. Športnik
leta je postal Anže Kopitar, drugi je
bil Primož Kozmus in tretji Rajmond Debevec. Ekipa
leta: veslaški dvojni dvojec Iztok
Čop/Luka Špik. Posebna nagrada: Franček Gorazd Tiršek.
Uradna obrazložitev priznanja za Mino Markovič, 3.
mesto med Športnicami leta 2012: .
Odličnost
in športno vrhunskost je možno dosegati tudi v neolimpijskih športih. Dokaz za
to je 25-letna Mina Markovič, trenutno najuspešnejša in najbolj vsestranska
športna plezalka na svetu. Že drugo
leto zapored je Ptujčanka trdno na vrhu skupne razvrstitve svetovnega pokala v
težavnostnem plezanju. Nič ni bilo kar tako podarjeno. Za uspehe je morala zelo
garati, kdaj stisniti tudi zobe ter pozabiti na bolečine. Zaradi zlomljenega
prsta na roki je že kazalo, da bo sezona izgubljena, a se je študentka
psihologije na ljubljanski Filozofski fakulteti vrnila in na koncu na zadnji
tekmi v Kranju pred domačimi navijači ubranila dvojno krono ter kot prva
Slovenka drugič postala skupna zmagovalka svetovnega pokala v težavnosti in
kombinaciji. V težavnostnem plezanju je bila ves čas vodilna, nikoli slabša od
četrtega mesta. Trikrat v sezoni je stala na najvišji stopnički odra za zmagovalke,
štirikrat je osvojila drugo mesto in s sijajnimi uspehi ponesla glas o
Sloveniji povsod po svetu. Kot ena redkih tekmuje v dveh disciplinah športnega
plezanja težavnosti in balvanih, v katerih je v seštevku svetovnega pokala
zasedla četrto mesto. Za njenimi dosežki stoji majhna trenerska ekipa, v kateri
osebni trener Roman Krajnik in selektor članskega moštva Simon Margon skrbita,
da nikoli ne zmanjka izzivov. Slednjih je še veliko. Smeri za preplezati in
vrhov za osvojiti tudi. POGOVOR:
Mina, čestitke najprej za izvrsten uspeh na včerajšnjem izboru za
Športnico leta 2012, ki je - lahko bi rekli - logična posledica tako vrhunske
sezone, kot je bila letošnja. VRHUNSKA ŠPORTNICA
Za teboj je najboljša sezona do
sedaj. Kako bi jo ocenila, sedaj ko je že več kot mesec dni zaključena? Sezona je bila zagotovo zelo uspešna. Menim,da sem pri balvanskem
plezanju naredila korak naprej, v sami težavnosti pa se nekako 'utrdila' kot tekmovalka
in prvič izpeljala sezono z neko konstantnostjo in brez nekih velikih nihanj.
Kljub poškodbi in grenkemu priokusu, da sem izpustila svetovno prvenstvo,
mislim, da je bila to zelo pametna odločitev. Mislim, da mi je tale mala poškodbica
sredi leta dala še dodaten zagon, na marsikaterih tekmah do konca leta pa sem
tako morala še bolj 'stisniti' kot po navadi oz. mi zaradi tako visoke
pripravljenosti niti ni bilo potrebno. Zelo sem vesela tudi vseh priznanj in
potrditev s stani športnih in drugih medijev.
Čemu gre največja zasluga za
take uspehe?
Zagotovo dobremu in sistematičnemu delu, predanosti plezanju in
uživanju v tem, kar počnem. Seveda in predvsem pa dobremu delu skupaj s trenerjem
Romanom Krajnikom (menim, da se tekmovalci včasih kar premalo zavedamo, koliko
dobrega dela in energije nam nameni)! Dobrodošli pa so tudi skupni treningi in
'akcije' z reprezentanco in selektorjem Simonom Margonom.
Kako zdržiš tak tempo treningov
in tekem - najprej balvanskih in nato v težavnosti? Le kakšne priprave imaš? Hmmm, mislim, da je odgovor preprost - motivacija in uživam v tem, kar
počnem! Treningi, tekmovanja, priprave doma ali skupaj z drugimi reprezentanti,
ekipami ... Trening skozi leto je gotovo zelo premišljeno sestavljen, z dobro
bazo v začetku leta in smiselnim delom kasneje. Brez takega plana ne bi šlo. Tu
igra veliko vlogo trener, ki ve, kdaj mi mora naložiti malo več in kdaj me na treningih
preprosto ustaviti (ko npr. kar 'letim' po steni in mi je vse lahko ter bi šla
še 5 smeri ali plezala 'do noči') ali kdaj mi mora dati kakšen dan pavze več,
čeprav se sama temu navadno upiram. Se pa oba s trenerjem iz izkušenj iz leta v
leto naučiva kaj novega in optimizirava sam potek priprav, predvsem 'prehod' iz
balvanske v težavnostno sezono, ki je nekako najbolj 'problematičen' (da je
problematičen: no, to naredi in opazi predvsem Roman, ki potem naslednje leto
še izboljša program J).
Morda je ravno to ključ konstantnega napredka. Vseskozi tekom celega leta pa veliko delava na sami tehniki plezanja in
popravljanju le-te. Včasih mi je nadvse zabavno, včasih pa priznam, da bi raje
samo 'po svoje zagrabila' oprimek in šla naprej ;) ...
Športno plezanje je eden
najčistejših športov, kar se dopingov tiče. Kaj meniš o tem? Menim, da je to super. In želim si, da bi tako čim dlje ostalo. Upam,
da morebitna uvrstitev športa med olimpijske igre ali bolj ugodna finančna plat
ne bo tega spremenila pri športnikih ...
In športno plezanje je tudi eno
najbolj univerzalnih športov, kar se tiče prostora in časa - lahko plezaš
notri, zunaj, lahko poleti, pozimi?
Ja, ravno zato mi je ta šport tako všeč ... Res se lahko z njim
ukvarjaš praktično kjerkoli in kadarkoli. Tudi na isti steni si lahko vedno
postavljaš nove izzive in smeri in tako niti 2 giba ne moreta biti enaka. Včasih
npr. prideš na isti gib z drugega oprimka in je situacija že popolnoma drugačna
in se ji moraš prilagoditi. Menim, da je ravno ta neskončna možnost gibanja in
kombinacij prav poseben čar tega športa.
Pa vendar, kakšne pogoje za
treniranje imaš ti, kakšne so v Sloveniji in ali kaj pogrešaš? Sama večino čas preživim na mali plezali steni (bodelrci) v Škofji
loki. Skupaj z reprezentanco se pogosto preselimo tudi na kakšno drugo 'domačo'
slovensko bolderco ali v center v tujini, ki jih pri nas zelo pogrešam. Menim,
da je že skoraj sramotno, da ne premoremo niti enega samega centra (in to pri
takšnih rezultatih in tudi razširjenosti plezanja), medtem ko v tujini
praktično vsaka 'vas' na 30 minut vožnje ponuja veliko steno oz. vsaj majhen
plezalni center. Resnično si želim, da bi tudi pri nas kmalu dobili kaj
podobnega.
Kako poteka tipični trening dan in
tipični tekmovalni dan? Tipičen trening dan bi
opisala kot trening v Škofji Loki. Navadno ga opravim dopoldan, s pričetkom
okoli 10 ali 11 ure. Zdi se mi, da sem takrat nekako najbolj sveža in pripravljena
na izzive. Predhodno doma naredim raztezne in preventivne vaje za ramena in še
kaj podobnega, na samem treningu, ki navadno traja nekje med 2-3 ure pa skupaj
s trenerjem narediva tisto, kar je na planu. Potem se navadno odpeljem nazaj v Ljubljano,
pod tuš in na kosilo, popoldan pa opravim še kakšne druge obveznosti, če jih
imam (npr. odpišem kakšen intervju, napišem blog, itd.), se odpravim morda na sprehod
ali kavo s prijatelji. Kadar so na sporedu reprezentančni treningi, navadno
potekajo nekoliko dlje, ob prihodu domov 'padem' v posteljo in pogledam kakšen
film.
Na tekmovanjih pa je urnik zelo
pester - prihod, večerja, spanje, zjutraj vstajanje, kvalifikacije čez cel dan,
počitek do naslednjega dne, izolacijska cona, polfinale, izolacijska cona,
finale, podelitve in potem me navadno kar zmanjka ..., ampak je fajn!
ŠPORTNIK/ŠPORTNICA LETA 2012
Včeraj si dosegla izjemen uspeh tudi v slovenskem prostoru med vsemi
športi. Društvo športnih novinarjev Slovenije te je med vsemi športnicami
Slovenije izbralo za najboljšo športnico leta takoj za zlato olimpijko Urško
Žolnir in smučarko Tino Maze. Za seboj pa ste pustile prav tako odlične
slovenske športnice različnih panog. Meniš, da športno plezanje
postaja s tvojimi uspehi zelo dobro prepoznavno tudi v Sloveniji? Zdi se, da s
svojimi uspehi premikaš meje na več področjih.
Hvala za kompliment! V bistvu do sedaj na svoje rezultate nikoli nisem
pogledala s tega zornega kota - da premikam meje ... Definitivno so rezultati
res odlični in vesela sem, da plezanje pridobiva na popularnosti in
prepoznavnosti ter da so nas pričeli tudi mediji nekoliko bolj sprejemati in
spremljati. Ker si to športno plezanje zagotovo zasluži. ;)
Kaj ti pomeni ta izbor in naslov
tretje najboljše športnice Slovenije v letu 2012? Nagrada mi res veliko pomeni! Je še dodatna in res lepa potrditev
odličnih rezultatov zadnjih dveh let, hkrati pa tudi lepo priznanje samemu
športnemu plezanju in prepoznavnosti le-tega pri nas.
REPREZENTANCA IN PZS, PODPORA Mina, meniš, da je pri tvojem
uspehu ključna tudi slovenska reprezentanca, ki je organizirana znotraj
Planinske zveze Slovenije?
Zagotovo ima reprezentanca veliko zasluge pri mojih rezultatih. Že od
mladinskih vrst mi omogoča odhode na tekmovanja, brez dodatnih stroškov, kar je
velik plus. Menim, da bi si brez te podpore težko pridobila vse izkušnje ne
tekmovanjih in se razvila v tekmovalko, kakršna sem. Prepričana sem, da vsak
potrebuje določene izkušnje in čas, da pride do visokega nivoja, česar pa brez
odhodov na tekmovanja ne moreš pridobiti. Vprašanje, če bi se udeležila toliko
tekmovanj in vztrajala tako dolgo,če bi morala vse kriti sama, kot to poteka v
nekaterih tujih reprezentancah.
Menim tudi, da je slovenska članska reprezentanca - Slovenija Climbing
Team - pod vodstvom Simona Margona v zadnjih letih naredila res ogromen
napredek, tako na sami prepoznavnosti kot tudi kvalitetnem in dobro
organiziranem delu z reprezentanti. Mislim, da tudi rezultati to lepo odražajo.
Lahko povzamem, da sem resnično hvaležna za podporo in delo v naši
reprezentanci in si želim, da bo šlo vse tako naprej!
Kakšno pa je vzdušje v
reprezentanci? Ko greste na priprave - ima vsak svoje zadolžitve?Kdo skrbi
za treninge, izbor in priprave? Vzdušje v reprezentanci je super, res! Ja, imam vsak svoje
zadolžitve... Na treningih se nekako poskušamo čim bolj posvetit vsak svojemu
delu in 'iztržit' kar največ iz vsega (npr. skupnih priprav ipd), sicer smeha
in sproščenosti in neprestanih majhnih 'norčij' ne manjka, ampak ko se dela, se
dela... Tak pristop mi je zelo všeč! (aja, pa Simon nas kdaj razvaja in v
avtodomih kuha in pospravlja za nas :) - da se koža na prsih celi (po npr. napornih
plezanjih) in nimamo izgovorov :).
Za treninge, izbor in priprave skrbita selektor Simon Margon in trener Roman
Krajnik. Menim, da svoje delo res dobro opravljata!
Imate svojega fizioterapevta v
reprezentanci? Ja, velikokrat se nam na tekmovanjih
pridruži Marina Maričič. Tudi njena družba je prav super in se lepo zlije z
ekipo. Tudi drugače se, če potrebujem kakšno masažo, rada odpravim k njej. V
primeru kakšne poškodbe pa obiščem Olgo Davidovo, ki se mi zdi res pravi naslov
za plezalce. A vedno si želim, da bi jo videla čim manj pogosto. ;)
Kdo vse te še podpira na tvoji
poti? Zraven trenerja Romana Krajnika in Slovenija Climbing Teama (Simona
Margona, Adidas outdoor-a, PZS-ja) so tukaj še družina in fant, ki mi vedno
stojijo ob stani in se lahko obranem nanje - Hvala! Sponzorsko pa bi se rada zahvalila za podporo
in material še LaSportivi za udobno obutev, Samsara holds za oprimke in
Pozitive vibe-u ...
POČITEK, DELO IN ŠTUDIJ
Si sredi lahkotnejšega dela
leta, ko ni tekmovanj, ko imaš čas zase, prijatelje. Je sledilo kaj počitka oz.
še bo? Kako to naredi Mina? Ja, po zaključku tekmovanj je sledilo nekaj počitka. Vendar nekega
ekstra časa za druženje s prijatelji ipd. kot sem ga sicer imela, na žalost
skoraj ni bilo. Bi rekla, da sem imela morda skoraj celo več obveznosti kakor
med tekmovalnim delom sezone. Ne plezalnih, ampak drugačnih. Ne rečem, da ni
bilo dobro, v bistvu prav rada sprejmem takšne nove izzive in 'posledice'
dobrih rezultatov! No, gotovo pa se je našel čas, za kakšnega dobrega 'kuhančka'
v prijetni družbi!
Zelo dobro usklajuješ plezanje,
tekmovanja po celem svetu in študij. Kako ti vse to uspeva, kako vse uskladiš? Študij
psihologije na Filozofski fakulteti tudi ni ravno lahek študij. Nekako je šlo oz. gre ...
Sploh na začetku sem bila res precej pridna in prva dva letnika izdelala redno.
Kasneje, ko so se rezultati (še) nekoliko izboljšali ter sem bila manj doma in
bolj poglobljena v trening, sem kakšno leto študija raztegnila na dve leti.
Vendar glede na vse obveznosti oz. čas, kolikor sem sploh doma, mislim, da to
sploh ni slabo. Trenutno sem absolventka in mi sicer ostaja še kakšen zalogaj
izpitov, vendar menim, da se bo tudi za to (čim prej) našel čas. Motivacije pa
ne manjka! ;)
Študij psihologije in šport
gresta zagotovo dobro z roko v roki. Na kakšen način si pomagaš z znanjem, ki
ga pridno pridobivaš s študijem? Pomagaš tudi drugim? Znanja iz psihologije imam res iz leta v leto več, vendar se
trudim, da ga nekako 'zavestno' pri samem plezanj ne bi uporabljala. Vendar
priznam, da marsikaj mimogrede 'vidim' oz razumem po psihološko :).
Pri samem plezanju se nekako najraje zanesem na izkušnje in sistem, ki
preverjeno deluje ter ga sproti z leti nadgrajujem.
Se vidiš v prihodnosti tudi v
takem poklicu? Ja, zakaj pa ne. Študij psihologije mi je zanimiv in ne vidim ovir,
zakaj se ne bi preizkusila tudi na katerem izmed njegovih področij. Vsaj nekaj
časa pa še želim tekmovati oz. kasneje ostati kakorkoli povezna s plezanje.
Menim tudi, da bi se dalo oboje skupaj prav dobro uskladiti.
Ali ti športno plezanje v
sedanjosti omogoča normalne treninge in življenje? Ja, lahko rečeva, da gre iz meseca v mesec in imam za telefon, avto,
hrano in registracijo ...
ZAČETKI
Mina, tvoji začetki so na Ptuju,
od koder izhajaš, v klubu PK 6b Ptuj. Znano je, da si se za plezanje navdušila
sama, videla si namreč promocijo plezalno steno, postavljeno ob tednu športa;
takrat na Ptuju še ni bilo nobene umetne stene. Pri katerih letih je bilo to?
In kako se je tvoja pot nadaljevala?
S plezalno steno sem prvič srečala pri 10 letih, mislim da leta 1998.
Poizkusila sem plezati in takoj mi je bilo všeč. Celo tako, da sem ¾ leta
čakala, da so steno prestavili v telovadnico in nato smo lahko plezali dva- do
trikrat na teden. Bilo nas je le nekaj otrok (skupinica okoli petih), in
spomnim se, da smo skoraj leto dni plezali 4 ali 6 istih smeri na steni visoki
8 in široki 4 metre! Ampak, smo se zabavali! Kasneje so postavili tudi majhno
plezalno steno in imeli smo prve tečaje. Stvari so se počasi razvijale, hkrati pa
je iz Ljubljane v naše kraje prišlo vedno več (za mene takrat) 'starejših', ki
so nam pomagali pri treningih in podobnem. Počasi sem se udeležila tudi prvih
tekmovanj, trenirala sem začela tudi kje druge ... Občasno so nam porušili
steno (2x) in se je bilo potrebo znajti kako drugače. Torej, ni bilo rožnato in
brez ovir, ampak morda ravno za to toliko bolj pristno in več vredno!
Vzornika pa, ko si potem
že plezala, si bržkone imela, ja? Ja, seveda. Ob mojih začetkih je bila zelo uspešna Martina Čufar. Malo
za popestritev - spomnim se, ko smo skupaj z njo odšli na prve priprave v
Francijo. Ob dnevu počitka sva skupaj sedeli v kajaku in je nastala slikca, ki
mi jo Martina kakšen mesec kasneje poslala. Bila sem res neverjetno vesela in
počaščena, slikca pa je še lep čas krasila mojo desko nad pisalno mizo ;).
MINA IN NAČRTI V 2013
Ali so sploh še možne kakšne
rezerve - tako v tehniki in fizični pripravljenosti, ko imaš dva tako velika
zaporedna naslova najboljše na svetu? Kaj te žene naprej? Vedno novi izzovi! To, da premagujem samo sebe in zmeraj znova dokažem,
česa sem sposobna... Igra :).
Drugačni gibi, to, da se pri plezanju nikoli nič ne ponavlja in vedno lahko
napreduješ. Tudi možnost, da se pri plezanju odmakneš v svet, ki je tisti
trenutek samo tvoj in gibanje, ki ti je všeč ... Sicer pa ja, rezerve so še
povsod. In ravno to, da vidim svoje pomanjkljivosti in vse te možnosti za napredek,
me žene naprej. V sami tehniki je še precej rezerv, prav tako v 'občutku' za
plezanje oz. tem, koliko je dejansko potrebno, kje narediti na moč, in kje se
morda da kaj prihraniti. Tudi samo moč in vzdržljivost, sem prepričana, lahko gotovo
še malo izboljšam in izpilim. :)
Kakšni so tvoji cilji? Nadaljevati v stilu zadnjih dveh let.
ŠPORTNO PLEZANJE OLIMPIJSKI ŠPORT
Športno plezanje se z disciplino
težavnost, kjer imamo Slovenci največje uspehe tako v moški, predvsem pa v
ženski konkurenci, bori za vključitev v olimpijski program na Olimpijskih igrah
leta 2020. Za vključitev med olimpijske športe se sicer poteguje še šest
športnih panog: baseball/softball, karate, rolanje, squash, wakeboarding in
borilna veščina wushu. Zdi pa se, da je športno plezanje bližje
uresničitvi svojih sanj. Kako gledaš na to ti? Ja, res se zdi, da smo vedno bližje uvrstitvi med olimpijske športe.
Sama menim, da si mesto med njimi definitivno zaslužimo in upam, da ga bomo
tudi kdaj deležni.
Meniš, da so izbrali pravo
disciplino, ki bo najboljše predstavljala športno plezanje? Težavnostno plezanje bi si najbolj zaslužilo mesto med olimpijskimi
disciplinami. Zdi se mi nekako najbolj kompleksno, hkrati pa dovolj objektivno
in zanimivo tudi za gledalce.
Kaj bi morali narediti pri nas v
Sloveniji in ostali drugod, da bi postalo športno plezanje še bolj prepoznavno
v svetu športa? Verjetno (še) več medijske podpore in prepoznavnosti. Še kak dodaten televizijski
prenos tekem za svetovni pokal (ne samo SP v težavnosti v Kranju), intervjuji ipd.
Menim, da je recimo uvedba rednih IFSC-tv prenosov tekmovanj za svetovni pokal
dober ukrep in lahko si želimo še več takšnih. Zelo lepo bi bilo tudi, če bi
nam uspel kakšen (ponoven) prenos svetovnih pokalov na Eurosportu ali kakšnem
podobnem kanalu, kjer smo nekoč že imeli mesto.
Smo tudi ob koncu leta in
začetku lepih praznikov. Kaj bi vsem skupaj zaželela ob tem in v prihajajočem
letu?
Čim več lepih trenutkov v plezanju (ali stvareh, ki jih radi počnejo),
veliko zdravja, čim manj poškodb, prijetnih trenutkih z najbližjimi in
uresničenih želja! (PS: pa seveda polno lepih vrhov - balvanskih, smeri ali tudi
višjih hribov!)
Kaj pa si želiš zase? Enako ...
Mina, hvala za pogovor.
Želim ti lepe božično-novoletne praznike in vstop v novo leto, ki naj bo srečno z
veliko veselja, sonca, dobrih tekem (pa brez poškodb), in vse po tvojih
načrtih!
Pogovarjala sem se Zdenka Mihelič
Foto s podelitve 20. 12. 2012: Stanko Gruden Foto Mina na tekmi: Luka Fonda
MININI NAJBOLJŠI REZULTATI, pripravil: Tomo
Česen, strokovni sodelavec Komisije za športno plezanje PZS
Svetovna prvenstva
2 x bronasta kolajna, obakrat v kombinaciji - 2011, 2009
Evropska prvenstva
1 x zlata kolajna v kombinaciji -
2010
1 x bronasta kolajna v težavnosti - 2008
Ostalo
1 x prvo mesto na slavnem mastru v Serre Chevalierju
1 x drugo in 1 x tretje mesto na mastru v Arcu
...
Tekme svetovnega pokala
11 x prvo mesto (9 x v težavnosti, 2 x v balvanih)
13 x drugo mesto (12 x v težavnosti, 1 x v balvanih)
4 x tretje mesto (vse v težavnosti)
Skupni seštevek svetovnega pokala
2 x prvo mesto v težavnosti + 2 x prvo mesto v kombinaciji
1 x drugo mesto (težavnost)
1 x tretje mesto (težavnost)
Prijava na E-novice
Naveza
English language
Društveni portal 
Foto Stanko Gruden
Čemu gre največja zasluga za
take uspehe?
pzs-pogovor-mina_markovic-3najboljsa_medsportnicami_leta 2012-sporocilo_za_medije_.pdf
Prijava
O avtorjih