Spominska plošča na ustanovnem mestu SPD svečano odkrita
Danes, 27. februarja 2013, Planinska zveza Slovenije in celotna planinska organizacija, ki združuje planinska društva in vse planince in planinke, praznujemo 120 let organiziranega planinstva na Slovenskem - 120 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva (SPD). Danes ob 12. uri smo svečano odkrili spominsko ploščo na ustanovnem mestu SPD, to je pri vhodu v NAMO na stiku Tomšičeve in Slovenske ceste.
»Danes je zame in za organizacijo, ki jo
vodim zadnja tri leta, prav poseben dan. Dan, ki je v celoti namenjen spominu
na prehojeno pot slovenskega organiziranega planinstva,« je dejal v
uvodu svojega svečanega nagovora ob odkritju spominske plošče predsednik PZS Bojan Rotovnik.
Josip Hauptman,
Ivan Korenčan in Anton Škof (kasnejši Piparji) so se s somišljeniki dobivali na
Rožniku, kamor so se bili dolžni povzpeti prav vsako nedeljo, če ravno niso
bili na turistovski turi kje drugje po slovenskih gorah. Omenjeni trije so se
23. julija leta 1892 odpravili na turo
na Stol, ki je postala zgodovinskega pomena. V Karavankah, tej naravni
jezikovni meji med slovenstvom in nemštvom, je dozorela ideja o ustanovitvi planinskega društva. Po turi so med
krogom znancev začeli širiti to misel in piparska druščina je 15. oktobra 1892
zbrala somišljenike na pripravljalnem sestanku za ustanovitev Slovenskega
planinskega društva v gostilni Pri Zajcu v Ljubljani (danes je to gostilna
Mrak na Rimski cesti). Čez slab mesec - 13. novembra 1892 se je sestal še
začasni odbor, temu je sledila priprava društvenih pravil, ki so bila potrjena
10. januarja 1893. Tako je bilo vse pripravljeno za sklepno dejanje
ustanovitve tako želenega Slovenskega planinskega društva. »Naj mi
bo dovoljeno, da na tem mestu prekinem tok zgodovine in spomnim, da to ni bil
prvi poskus organiziranja slovenskega planinstva. Pri tem seveda mislim na
Gorsko društvo Triglavski prijatelji pod vodstvom Ivana Žana, pa na Frana
Kadilnika in Simona Robiča. Ne pozabimo tudi na takratne okoliščine - to je bil
čas močnega nemškega pritiska na slovenske dežele. To je bilo tudi obdobje
narodno obrambnega prebujenja Slovencev, a hkrati tudi vedno bolj oblikovanega
meščanskega življenja, ki je omogočilo zanimanje za lepote domovine. Ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega
društva je potekal na današnji dan, to je 27. februarja 1893 in na
tem mestu - v vrtnem salonu pri
Maliču v Ljubljani. Prisotni so izvolili prvi odbor: Fran Orožen - je
postal načelnik, dr. Josip Furlan - namestnik načelnika, Anton Mikuš - tajnik,
Josip Hauptman - namestnik tajnika, Ivan Soklič - blagajnik, Fran Tavčar -
namestnik blagajnika, Fran Triller - gospodar, Ivan Hrasky in Ljudevit Wölfing
- odbornika,« je slavnostno obrazložil predsednik Rotovnik.
Njihovemu spominu, volji in ideji gre torej zahvala, da smo danes
v imenu Planinske zveze Slovenije, 278 planinskih društev in 57.520 članov
posameznikov, slovesno odkrili spominsko ploščo. Kako velika je bila njihova
vnema, pove podatek, da so že v prvem letu markirali kar 97 poti s slovenskimi
napisi in kažipoti, takoj pa so začeli tudi s kulturno-propagandnim in
znanstvenim delom. Njihovo pripadnost slovenskemu ozemlju smo želeli poudariti
tudi mi, zato je spominska plošča izdelana iz domačega kamna - pohorskega
granodiorita iz kamnoloma v Cezlaku pri Oplotnici na Pohorju. Kulturno
sestavino lahko prepoznamo v idejni skice postavitve in premišljenemu oblikovanje
plošče, ki je delo arhitekta Janeza Bizjaka iz arhitekturnega studia Kapitel.
Zavezanost k uresničevanju dogovorjenega pa dokazuje podjetje Mineral d. o. o.
iz Podpeči pri Brezovici, ki je ploščo izdelalo in namestilo, svoj prispevek pa
na koncu celo delno doniralo slovenskemu planinstvu.
Spominsko ploščo na stebru
Veleblagovnice Name v Ljubljani z zapisanim mejnikom organiziranega slovenskega planinstva sta svečano odkrila predsednik
Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac.
»Prijetno je vedeti, da smo
planinci ugledni del slovenske družbe, saj so vsi, ki smo jih povabili k
sodelovanju k temu pristopili z veliko mero srčnosti. Tako so tudi soglasje za postavitev
plošče izdali lastnik zgradbe - Nama d. d. Ljubljana, zanjo direktorica Mira K.
Veljić ter pristojni ustanovi - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,
Območna enota Ljubljana in Mestna občina Ljubljana, Oddelek za urejanje
prostora. Vsem omenjenim in vsem drugim, ki so sodelovali pri snovanju,
pripravi in izvedbi, se v imenu Planinske zveze Slovenije iskreno zahvaljujem,« je še dejal predsednik Rotovnik.
O postavitvi
spominske plošč je je Mira Koporčić
Veljić, direktorica družbe Nama d. d. Ljubljana, dejala: »Ponosni smo, da spominsko obeležje krasi
pročelje veleblagovnice Nama. Tradicija je pomembna, zato je prav, da se
spomnimo začetkov dobrih zgodb, ki povezujejo ljudi in jih bodo povezovale tudi
v prihodnje. Vsak dogodek, ki se zgodi v centru Ljubljane je dobrodošel, saj
poživi vsakdan mnogim mimoidočim. Spominska plošča je postavljena na lokaciji,
kjer se dnevno sprehodi največ ljudi, tako vsakodnevnih obiskovalcev kot
turistov.«
V kulturnem programu, ki ga je
povezoval podpredsednik PZS Borut Peršolja, sta s planinsko himno 'Oj, Triglav, moj dom!' in pesmijo 'Veseli
pastir' vse zbrane še dodatno obogatila baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž
Plahutnik. Ob koncu programa je vse številne zbrane Veleblagovnica Nama pogostila
s planinskim čajem.
O SPOMINSKI PLOŠČI:
Spominska plošča stoji na
zelo obiskani ljubljanski lokaciji.
Dnevno jo bodo videvali tako Ljubljančani, kot tudi domači in tuji obiskovalci
glavnega mesta (zato je napis plošče dvojezičen). Spominjala nas bo, da nas -Slovencev
ne bi bilo brez gora. In to v prenesenem in konkretnem pomenu. S tega mesta,
kjer se na koncu Slovenske in Dunajske ceste odpira lep pogled na
Kamniško-Savinjske Alpe, bo plošča tudi vsakokratno vabilo, da se odpravimo in
snidemo tam, kjer so nekoč prebivali bogovi, danes pa odkrivamo predvsem samega
sebe.
Plošča ima obliko kvadrata velikosti 70 cm x 70 cm, debeline 3 cm, njena
površina je razgibana, za ozadje je uporabljena silhueta gora. Zgornji del
plošče in del pri napisu v grbu je poliran, ostala površina plošče pa je ročno
žgana. Vse črke so črne barve in globoko klesane. Ob napisu je tudi grb
Planinske zveze Slovenije.
Besedilo plošče se glasi:
NA TEM MESTU JE BILO
27. FEBRUARJA 1893
USTANOVLJENO
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO.
THE SLOVENE ALPINE CLUB WAS FOUNDED
ON THIS SITE ON 27 FEBRUARY 1893.
27. 2. 2013
PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE
Pripravila Zdenka Mihelič
Dodatne informacije:
Zdenka Mihelič, predstavnica PZS za odnose z javnostmi, 041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si.
Podpredsednik PZS Borut Peršolja je povezoval program
Foto Manca Čujež2 / 15
Svečani nagovor je imel predsednik PZS Bojan Rotovnik
Foto Manca Čujež3 / 15
Foto Manca Čujež4 / 15
Foto Manca Čujež5 / 15
Foto Manca Čujež6 / 15
Kulturni program sta obogatila baritonist Marko Kobal in citrar Tomaž Plahutnik
Foto Manca Čujež7 / 15
Spominsko ploščo na stebru Veleblagovnice Name v Ljubljani z zapisanim mejnikom organiziranega slovenskega planinstva sta svečano odkrila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac
Foto Manca Čujež8 / 15
Spominsko ploščo na stebru Veleblagovnice Name v Ljubljani z zapisanim mejnikom organiziranega slovenskega planinstva sta svečano odkrila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac
Foto Manca Čujež9 / 15
Spominsko ploščo na stebru Veleblagovnice Name v Ljubljani z zapisanim mejnikom organiziranega slovenskega planinstva sta svečano odkrila predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik in vodja marketinga Name Maruša Komac
Foto Manca Čujež10 / 15
11 / 15
Predsednik PZS Bojan Rotovnik in arhitekt Janez Bizjak
Foto Manca Čujež12 / 15
Predsednik PZS Bojan Rotovnik ob spominski plošči
Foto Manca Čujež13 / 15
Bivši in sedanji predsednik PZS - Franci Ekar in Bojan Rotovnik
Foto Manca Čujež14 / 15
Podpredsedniki PZS, predsednik PZS Bojan Rotovnik, generalni sekretar PZS Matej Planko, predsednica MDO PD Ljubljane Marinka Koželj Stepic in predsednik PD Ljubljana–Matica Tomaž Willenpart