SPOROČILA ZA MEDIJE  

Častni gost akademije je bil predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, akademije pa se je udeležil tudi bivši predsednik RS dr. Danilo Türk. Slavnostni govornik, predsednik Planinske zveze Slovenije Bojan Rotovnik, je vsem zbranim planincem, alpinistom, športnim plezalcem, ... , turnim kolesarjem, markacistom PZS, predstavnikom planinskih društev, vabljenim gostom, predstavnikom sorodnih organizacij idr. v govoru spregovoril in zaokrožil sedem govornikov na prireditvi pred njim, ki so v krajših videoposnetkih na osebni način podali svoje doživljanje gora - spregovorili so o nostalgiji (univerzitetni profesor v pogorju in dolgoletni odbornik PZS dr. Milan Naprudnik), o ljubezni (profesorica in vrhunska alpinistka Marija Štremfelj), o lepoti (vrhunski alpinist in fotograf Marko Prezelj), o predanosti (predsednik mladega planinskega društva, PD Polet Šentrupert, Bojan Brezovar), o prostovoljstvu (vodnik PZS in inštruktor planinske vzgoje Ivan Cigale), o vztrajnosti (vrhunska športna plezalka Mina Markovič) in o izrazni moči profesorica, naravovarstvenica in ustvarjalka dokumentarnih oddaj Marjeta Keršič Svetel. S svojo pripovedjo o življenju z gorami so vsem zbranim planincem in ljubiteljem gora predstavili, zakaj je planinstvoza vse nas lahko način življenja. To vodilo si je Planinska zveza Slovenije vzela za svojega in ga tako tudi živi, saj planinstvo ni športna muha enodnevnica, je delovanje, razmišljanje in spoznavanje sebe in prijateljev, gora, varovanja narave in gorskega okolja, zavedanja pomembnosti preventive in skrbi zase in za sočloveka, je veselje nad drobnimi stvarmi, ki nas bogatijo ob vztrajnosti s kančkom poguma in trme, da se povzpnemo na goro in polni sveže energije stopamo nato skozi vsakodnevne obveznosti. To je življenje, ki ga živi že skoraj 3 % slovenskega prebivalstva, to je 57.520 članov planinske organizacije. Gore so bile vedno vir navdiha tako za posameznika kakor tudi za planinsko organizacijo. Planinska dejavnost se je bogatila in krepila iz ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gora in varnejših poteh, iz spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za sočloveka, iz skrbi za mlade in želje po skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Planinstvo pa se tudi razvija, nadgrajuje in izpopolnjuje z novimi izzivi ter spoznava, da ob vztrajnosti in pravih ciljih ni nemogočih poti. Da, planinstvo je način življenja. Celovitost planinskega usposabljanja, ki vključuje gibanje s hojo, plezanjem, smučanjem in kolesarjenjem, varnost ter doživljanje in varovanja gora, je ena temeljnih razpoznavnih značilnosti slovenske planinske organizacije. »Znanje je vsekakor pomembno. Toda še veliko pomembnejša je njegova koristna uporaba za na primer preprečevanje nesreč. Vložek v preventivo se nam večkratno obrestuje! Usposabljanje je tudi veliko več kot le osvajanje znanja in veščin za doseganje (ozkih)  gorniških ciljev. V planinski organizaciji imata pojma vzgoja in izobraževanje svojstven pomen: če pomeni izobraženost obvladovanje določenega znanja ali spretnosti, pomeni vzgojenost zavedanje pomena in upoštevanje naučene vsebine in dosledno uporabo v praksi. Zato pregovor pravi, da ni težko biti dober alpinist, težko pa je postati star alpinist,« je v svojem nagovoru dejal predsednik PZS BojanRotovnik, ki je v uvodu slikovito orisal začetke slovenskega planinstva in umestitev le-tega tudi v slovenskem, alpskem in evropskem prostoru.

Predsednik Rotovnik je vsem podaril tudi misli in cilje planinske organizacije v prihodnje:»Vsak vzpon na goro terja nekaj planinske trme in veliko vztrajnosti, podkrepljene z znanjem in izkušnjami. V planinski organizaciji bomo na podlagi dosedanjih stodvajsetletnih izkušenj, pridobljenega znanja ter z vztrajnostjo v prihodnje iskali in tudi razreševali pomembne izzive, med katere uvrščamo: