|
SPOROČILA ZA MEDIJE
17. 6. 2013, ogledov: 2779 4. Dan Alpske konvencije: Po alpskih dolinah s kolesom in peš – iz Mojstrane v Radovno in Krmo! | Vljudno vabljeni na 4. Dan Alpske konvencije v organizaciji Planinskega društva Dovje-Mojstrana, Triglavskega narodnega parka, Planinske zveze Slovenije, Cipre Slovenija, Slovenskega planinskega muzeja in Hiše pr Katr ob sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske konvencije. Osrednji dogodek bo v soboto, 29. junija 2013, ko organiziramo rekreativno kolesarjenje iz Mojstrane v Radovno in Krmo, pohod do Pocarjeve domačije in bogat spremljevalni program pri Slovenskem planinskem muzeju. |
PO ALPSKIH DOLINAH S KOLESOM IN PEŠ - IZ MOJSTRANE V RADOVNO IN KRMO!
4. DAN ALPSKE KONVENCIJE
Mojstrana, 28. in 29. junij 2013
Alpska konvencija je prva mednarodna pogodba na svetu, ki zadeva
gorsko območje. Sklenile so jo države Alpskega loka: Avstrija, Francija,
Italija, Kneževina Monako, Liechtenstein, Nemčija, Slovenija in Švica, ter
Evropska skupnost. Pomeni skupno odgovornost in skupno strategijo za sožitje
med varovanjem narave in gospodarjenjem z njenimi viri.
Alpe obsegajo območje veliko 190.959 km², ki v dolžino meri 1.200 km in v
širino do 300 km. Alpski lok se vzpenja od morja in seže do vrha Mont Blanca
4.807 metrov visoko. Alpsko gorovje se razteza prek osmih držav, pri čemer je
delež Avstrije 28,7 % celotne površine Alp, Italije 27,2 %, Francije 21,4 %,
Švice 13,2 %, Nemčije 5,8 %, Slovenije 3,6 %, Lihtenštajna 0,08 % in Monaka
0,001 %. Cilj pobudnikov konvencije je varovati Alpe kot življenjski in gospodarski prostor, kulturno,
jezikovno in krajinsko raznovrstnost. Alpe so s svojo biotsko raznovrstnostjo, vodnimi in lesnimi
viri, naravno, kulturno in gospodarsko okolje, prebivališče za skoraj 14
milijonov ljudi in privlačna turistična destinacija za približno 120 milijonov
obiskovalcev letno. Alpska konvencija si prizadeva za trajnostni turizem
in trajnostni razvoj Alp z vsemi svojimi značilnostmi. Prav tako si prizadeva
za zmanjšanje prometnih obremenitev, zato spodbuja naravi prijaznejše
obiskovanje Alp z uporabo javnih prevozov in s posebnimi ureditvami prometa v
alpskih dolinah. Alpska konvencija in njeni
protokoli pravzaprav predstavljajo instrumente trajnostnega razvoja alpskega
prostora in predlagajo enoten koncept razvoja, ki bi preprečeval, da bi se
konkurenčni boj odvijal na račun narave in končno v škodo ljudi. S skupnimi
prizadevanji je treba poiskati metode, ki bodo z omejenimi viri v gorskem
prostoru ravnale na najbolj gospodaren način in brez posledic za prihodnje generacije.
Uresničevanje prizadevanj konvencije v praksi je zagotovo tudi Dan
Alpske konvencije.
Vljudno vabljeni na 4. Dan Alpske konvencije v organizaciji Planinskega društva
Dovje-Mojstrana, Triglavskega narodnega parka, Planinske zveze Slovenije, Cipre
Slovenija, Slovenskega planinskega muzeja in Hiše pr Katr ob sodelovanju z
Ministrstvom za infrastrukturo in prostor ter Stalnim sekretariatom Alpske
konvencije. Osrednji dogodek bo v
soboto, 29. junija 2013, ko organiziramo rekreativno kolesarjenje iz Mojstrane v Radovno in Krmo, pohod do Pocarjeve domačije in
bogat spremljevalni program pri Slovenskem planinskem muzeju.
Dolina Krma, foto Aleš Zdešar
Večer pred tem,
v petek, 28. junija 2013, pa bomo na filmskem večeru na velikem
platnu pred Slovenskim planinskim muzejem predvajali kratek dokumentarni film Za skalnega puščavarja in močerada in
najboljši film mednarodnega festivala gorniškega filma 2013 Vas, daleč od vsega.
Namen Dneva Alpske konvencije je opozoriti na občutljiv alpski prostor, predstaviti
pomen Alpske konvencije in posebnosti alpskih dolin, pomen ohranjanja narave in
kulturne dediščine ter spodbuditi obiskovalce, da alpske doline obiskujejo na
okolju prijazen način.
DODATNE INFORMACIJE:
Zdenka Mihelič, predstavnica
PZS za odnose z javnostmi, + 386 41 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si,
Tina Markun, predstavnica TNP
za odnose z javnostmi, +386 (0)4 57 80 217, tina.markun@tnp.gov.si.
PROGRAM
Petek, 28. junij 2013, ob 20.30, Slovenski planinski muzej v Mojstrani
Filmski večer na velikem
platnu pred muzejem: Za skalnega
puščavarja in močerada (CIPRA, 16 min) in Vas, daleč od vsega (Francija, 76 min) - najboljši film mednarodnega festivala gorniškega filma 2013.
V primeru slabega vremena bo filmski
večer v dvorani Slovenskega planinskega muzeja.
|
Sobota, 29. junij 2013, ob 8.00
Dan Alpske konvencije: Po alpskih dolinah s kolesom in peš - iz
Mojstrane v Radovno in Krmo!
|
Prihod vlaka na Jesenice iz Nove Gorice ob 7.29 in iz Ljubljane ob
8.12, ter ob 8.30 organiziran brezplačni
prevoz z avtobusom z možnostjo
prevoza koles z Jesenic do Mojstrane. 8.00-9.00 prijava kolesarjev in
pohodnikov pred Slovenskim planinskim muzejem v Mojstrani 9.15 pričetek pohoda z vodenim ogledom posebnosti doline Radovne in
Pocarjeve domačije - muzejsko
urejene hiše z gospodarskim poslopjem in
informacijske postaje Triglavskega narodnega parka (nezahteven pohod,
brezplačni prevoz do izhodišča pohoda (Psnakova žaga in mlin) ter od Pocarjeve
domačije nazaj do Mojstrane) 9.30 pričetek rekreativnega kolesarjenje v Radovno (lažje
kolesarjenje, dolžina: 14 km, višinska razlika: 350 m) in Krmo (težje
kolesarjenje, dolžina: 25 km, višinska razlika: 540 m) 13.00 prihod kolesarjev in
pohodnikov nazaj pred Slovenski planinski muzej 13.00-14.00
topel obrok 14.00 protokolarni del 9.30-17.00 SPREMLJEVALNI PROGRAM: ·
kulturni program: folklorna skupina KUD Jaka
Rabič, pevski zbor iz Rezije, godčevska skupina »Kanomeljske punce«, folklorna
skupina iz Narodnega parka Nockberge, predstavitev idrijskih klekljaric; ·
delavnice za otroke, plezanje na
plezalni steni; ·
predstavitev alpskih regij na
stojnicah in partnerskih alpskih parkov; ·
predvajanje filma v Slovenskem
planinskem muzeju Svetlobe gora (ob 10.00, 11.00, 12.00). 16.20 in 17.30
odhod brezplačnega avtobusa iz Mojstrane do železniške postaje na Jesenicah
(odhod vlaka v smeri Nova Gorica ob 16.55 in v smeri Ljubljana ob 18.05).
Prispevek udeleženca: V predprijavi (prek spletne aplikacije na naslovu: http://bit.ly/158UFs2 do vključno 27. junija 2013): 5 EUR za odrasle, in 2,5 EUR za otroke (od
6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna. Na dan dogodka: 7 EUR za odrasle in 3
EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je udeležba brezplačna.
Znesek se poravna na dan dogodka v Mojstrani. Cena vključuje: brezplačni avtobusni prevoz z možnostjo prevoza
koles zjutraj z železniške postaje na Jesenicah do Mojstrane in popoldne nazaj,
brezplačni prevoz za pohodnike od Mojstrane do izhodišča pohoda in od Pocarjeve
domačije nazaj v Mojstrano, organizirano kolesarjenje oz. voden pohod,
osvežitev na kolesarjenju / pohodu, brezplačni vstop v Pocarjevo domačijo z
vodenjem, brezplačni vstop v Slovenski planinski muzej, topel obrok in pijačo.
Udeležite se dogodka z javnim prevozom: 30
odstotni popust za vlak in brezplačni avtobusni prevoz z železniške postaje na
Jesenicah do Mojstrane in nazaj!
V
sodelovanju s Slovenskimi železnicami bodo imeli udeleženci 30-odstotni popust za vlak do Jesenic,
ki pelje iz Nove Gorice (odhod iz Nove Gorice ob 5.28, prihod na Jesenice ob
7.29)in iz Ljubljane (odhod iz Ljubljane od 6.55, prihod na Jesenice ob 8.12)
ter nazaj: odhod z Jesenic v Novo Gorico ob 16.55 in odhod v Ljubljano ob
18.05. Otroci do 12. leta imajo 50 odstotni popust. Na vseh omenjenih relacijah
bo poseben vagon za kolesa, cena za prevoz koles je 3,20 EUR.
Popust za družine za prevoz z vlakom:
Na
Slovenskih železnicah družinam priporočajo nakup letne družinske kartice, ki
omogoča 40 odstotni popust za odrasle in brezplačne vozovnice za otroke do 12
let. Nakup letne družinske kartice za Slovenske železnice je možen na vseh
železniških postajah po ceni 7 EUR. |
V primeru slabega vremena bo namesto kolesarjenja in pohoda za vse
udeležence organiziran brezplačni ogled Pocarjeve domačije in Slovenskega
planinskega muzeja, kjer bo potekal kulturni program s predstavitvami na
stojnicah in delavnicami za otroke.
Lepo povabljeni vsi ljubitelji narave!
Dolina Krma, foto Aleš Zdešar
Več podatkov o aktivnostih v soboto, 29. junija 2013: |
REKREATIVNO KOLESARJENJE: Kolesarji se lahko odločilo za daljše (A - do Krme) ali
krajše kolesarjenje (B - do Pocarjeve domačije). Prijave: od 8.00 do 9.00 pred Slovenskim planinskim
muzejem. Start: ob 9.30 izpred Slovenskega planinskega
muzja. Prispevek udeleženca:
V predprijavi (prek spletne aplikacije na
naslovu: http://bit.ly/158UFs2 do
vključno 27. junija 2013): 5 EUR
za odrasle, in 2,5 EUR a otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je
udeležba brezplačna. Na dan dogodka: 7
EUR za odrasle in 3 EUR za otroke (od 6. do 15. leta), za otroke do 6. leta je
udeležba brezplačna. Znesek se poravna na dan dogodka v Mojstrani. Cena vključuje: brezplačni avtobusni
prevoz z možnostjo prevoza koles zjutraj z železniške postaje na Jesenicah do
Mojstrane in popoldne nazaj, brezplačni prevoz za pohodnike od Mojstrane do
izhodišča pohoda in od Pocarjeve domačije nazaj v Mojstrano, organizirano
kolesarjenje oz. voden pohod, osvežitev na kolesarjenju / pohodu, brezplačni
vstop v Pocarjevo domačijo z vodenjem, brezplačni vstop v Slovenski planinski
muzej, topel obrok in pijačo. Zahtevnost
kolesarjenja: A: težje kolesarjenje, dolžina 25 km. B: lažje kolesarjenje, dolžina 14 km. Višinska razlika: A:
540 m, B: 350 m. Obvezna oprema:
gorsko/treking kolo na prestave z dobrimi zavorami (B - lahko kolesarjenje,
primerno za vse vrste koles), kolesarska čelada, prva pomoč, po možnosti
rezervna zračnica, zračna tlačilka.
Opis kolesarjenja A
(Mojstrana-Krma): Po dolžini in glede na podlago je izlet
lahek. Na začetku in na povratku nas čaka vzpon na Kosmačev preval (847 m) po
sicer široki in asfaltni cesti. Sledi hiter spust v Zgornjo Radovno mimo
Gogalove lipe do Pocarjeve domačije. Tam se bo mogoče še premisliti in
priključiti lažji skupini. Bolj zagreti in boljše kondicijsko pripravljeni se
bodo podali v dolino Krme dokler ne zmanjka volje ali ustrezne podlage, razgledov
ob lepem vremenu zagotovo ne bo manjkalo. Klanca pa tudi ne zmanjka vse do vrha
Triglava, no, na kolesu ga bomo premagali le nekje 200 do 250 višinskih metrov.
Sledil bo uživaški povratek do Pocarjeve domačije, potem pa za zaključek
ponovno Kosmačev preval, le da je s te strani vzpona le 100 višinskih metrov.
Sledi še hiter spust do Mojstrane.
Opis kolesarjenja B
(Mojstrana-Pocarjeva domačija) Po dolžini in glede na podlago zelo
lahek izlet. Enako kot pri daljšem izletu nas na začetku čaka vzpon na Kosmačev
preval, 200 višinskih metrov, ki se jih da premagati tudi peš ob kolesu. Sledi
hiter spust do Pocarjeve domačije. Šli bomo po krajši poti, da bomo ujeli
skupino, ki je namenjena v Krmo. Na povratku bomo naredili malo ovinka, da si
pogledamo še nekaj zanimivosti, se še malo spustili po dolini Radovne, a ne
preveč in se mimo Gogalove lipe vrnili na Kosmačev preval, ki pa je s te strani
pol nižji, nato pa le še spust v Mojstrano. Izlet je po težavnostni lestvici (http://ktk.pzs.si/vsebina.php?pid=121) zelo lahek, vendar ni primeren za otroke, ki imajo težave
z zaviranjem na daljših spustih.
POHOD DO POCARJEVE
DOMAČIJE, muzejsko urejene domačije in informacijske postaje TNP (5 km iz
Mojstrane)
Muzejsko
urejena hiša velja za eno najstarejših domačij v TNP. S svojim videzom in
bogato zbirko razstavljenih predmetov pričara obiskovalcu sliko življenja v
krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. Obiskovalci si bodo 29.
junija 2013 poleg domačije lahko ogledali tudi film o triglavskih nosačih z
naslovom Zadnji tovor - Zgodbe iz čebelnjaka in sodelovali na ustvarjalnih
delavnicah.
Izhodišče:
Psnakova žaga in mlin. Končna točka:
Pocarjeva domačija.
Dolžina poti: 3
km
Zahtevnost:
nezahteven pohod, lahka hoja s postanki za ogled zanimivosti doline od
izhodišča do Pocarjeve domačije Čas hoje
(okvirno): 2 uri in pol.
Dodatne informacije o spremljevalnem programu v petek in soboto, 28. in
29. junija 2013: |
Film Za skalnega
puščavarja in močerada (CIPRA, 2013, 16 minut)
Biotska raznovrstnost v Alpah je še posebno velika in
dragocena. Ohranili pa jo bomo le, če bomo življenjske prostore tam živečih
živalskih in rastlinskih vrst ohranili in med njimi vzpostavili povezavo.
Občine lahko pri tem sodelujejo na številne načine. Zato je CIPRA pripravila
kratek film, v katerem se obrača na predstavnike občin in jih tako poskuša
prepričati, da te možnosti dejansko izkoristijo.
Film Vas, daleč od
vsega (Francija, Anne et Erik Lapied, 78 minut)
V indijski himalajski
pokrajini Ladakh na višini 4000 metrov živijo Tashi in njegove sestre. V
idilični vasici, kjer nimajo elektrike, ljudem edini vir toplote predstavlja
majhen štedilnik, v katerem kurijo z jakovimi iztrebki. Ljudje so več mesecev v
letu izolirani zaradi snega in plazov. Le pozimi, ko reka zamrzne, postane
prehodna. Takrat je edina možnost, da ljudje pretovorijo les za izgradnjo hiš
iz odmaknjenih dolin do vasi. Pot po ledu pa je zelo nevarna ...
SLOVENSKI PLANINSKI
MUZEJ
V Slovenskem planinskem
muzeju si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s
pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva
ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in
pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo
skozi lasten vzpon na goro.
Film Svetlobe gora prikazuje lepote slovenske pokrajine s posebnim poudarkom na planinskem
delu naše dežele ter njegovi geografski, rastlinski in živalski raznolikosti. Film je hkrati tudi povabilo v muzej
in naš gorski svet.
POCARJEVA DOMAČIJA V
ZGORNJI RADOVNI - INFO TOČKA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA Muzejsko urejena Pocarjeva
domačija velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku. S
svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbami pričara
obiskovalcu sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do
danes. Pocarjeva domačija je kulturni spomenik državnega pomena. V muzejsko
opremljeni stavbi je informacijska točka TNP. TNP je za Pocarjevo domačijo leta 2006 prejel diplomo Europa Nostra v
okviru nagrade Evropske unije za kulturno dediščino, in sicer v kategoriji
arhitekturne dediščine. Priznanje je, kot je navedeno v obrazložitvi, TNP
prejel zaradi »pretanjene uporabe tradicionalnih znanj in materialov pri
ohranjanju redkega in avtentičnega primera alpske arhitekture iz 18. stoletja
in ohranjanja etnološke dediščine ter s tem povezanih lokalnih možnosti
pridobivanja dohodka«.
Film Zadnji tovor - Zgodbe iz čebelnjaka (2004, Studio
Alp & TV Slovenija, režiser: Matjaž Fistravec, 50 minut)
Dokumentarni film nas popelje v čase, ko se po
parku še ni slišalo brneti helikopterjev. Triglavski nosači so z oskrbovanjem
planinskih postojank v triglavskem pogorju, s prenašanjem težkih tovorov na
svojih ramah, kasneje pa na konjskih hrbtih prišli do dodatnega zaslužka, ki
jim je pomagal obstati v dolinah. Zgodbe o časih, ki so morda nepreklicno
minili, so zabeležene tudi na panjskih končnicah čebelnjaka Psnakovih iz
Zgornje Radovne. Za snemanje filma so se oče Alojz, sin Janko in vnuk Mitja še
enkrat s konji odpravili proti Triglavu. Tako izvemo, kako je izgledal tipičen
nosaški dan, kako je bilo delo razporejeno preko leta, o težavah s snegom, ki
obleži v visokogorju dolgo v poletje, o nezgodah s konji in nosači in o posebni
naklonjenosti do gora v dobrem in slabem, ki ga zahteva takšno delo. Film je prejel posebno nagrado žirije
na Festivalu gorniških filmov 2007.
DELAVNICE IN PLEZALNA
STENA:
Najmlajšim obiskovalcem in udeležencem dneva Alpske
konvencije bodo v dopoldanskem času in vse do 17. ure popoldne namenjene tudi
ustvarjalne delavnice. Prav tako se bodo pred SPM lahko najmlajši in ostali
mladi po srcu podali na plezalno steno Planinske zveze Slovenije in se
preizkusili v različno zahtevnih smereh.
Pravljično dopoldne v
Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani
Pravljične poti na vse strani je razstava ilustracij ljudskih
pripovedi vrhunskih slovenskih ilustratorjev in ilustratork. Naši predniki so verjeli, da v gorskem
svetu živijo nenavadna bitja. V gorskih votlinah prebivajo prelepe gorske vile
ali bele žene; po gorskih hostah kolovratijo divji možje in divje žene. V
notranjosti gora imajo svoj dom gorski škratje, ki čuvajo zaklade; k zlatim
studencem hodijo pit beli gamsi. Na planinah se skrivajo planinski škratje, ki
radi ponagajajo pastirjem. Nekaj teh bitij in zgodbic je zajetih na
razstavljenih ilustracijah, ki so vzete iz družinskih izletniških vodnikov
Pravljične poti Slovenije (2004) in Pravljične poti v zgodovino (2009). Obe
knjigi je zasnovala Irena Cerar, izdala pa ju je založba Sidarta. Razstava je
na ogled v dvorani Snežnik.
Pravljični šepet gora
- pravljice in delavnice za otroke, mame, očete, babice in dedke ... vse mlade po srcu
Otroški in mladinski pisatelj
Mirko Kunčič, ki je dolgo živel na Dovjem,
je zapisal veliko zgodb, ki so jih tamkajšnji ljudje pripovedovali o
triglavskem kraljestvu. Pred drugo svetovno vojno jih je izdal v treh knjigah
Triglavske pravljice. Nekaj teh pravljic smo poskušali v pripovedni in igrani
obliki oživeti tudi v Slovenskem planinskem muzeju.
9.00 - 13.00 Reši zakleto deklico - družabna igrica za
otroke in odrasle
·
obisk
Ance, vražarice, vedeževalke in padarice z delavnico kuhanja zdravilne juhe za
dobro počutje in »padanje« različnih bolezni ... ·
obisk
pravljičarja Bukovnika 9.30 - Gorski
mož pri Peričniku, pravljica z delavnico, na kateri bodo otroci zdelali
velikanov 10.30 - Legenda o zakletih mačkih z delavnico za izdelavo mačka za srečo izdelovanja mačkov za srečo
11.30 - Zmajev zobobol,
pravljica z delavnico, na kateri bodo otroci izdelali zmaja 12.30 - Bela žena v Mežakli,
pravljica z delavnico rezljanja lesenih ključkov
KULTURNI PROGRAM
Godčevska skupina
»Kanomeljske punce« iz Idrije:
Vesela druščina kanomljskih punc s svojimi priročnimi
»domačimi« glasbili, petjem in vsebinami, povezanimi z ljudskim izročilom,
skupaj predstavljajo glasbeno tradicijo Kanomeljske doline. S pesmimi in
njihovo izvedbo starejšim obuja skupina spomine na stare čase, mlajšim pa
predstavlja danes vse redkeje uporabljene hišne pripomočke.
Predstavitev
idrijskih klekljaric: Članici Društva idrijskih klekljaric bosta izvedli Skeč o
idrijskih klekljaricah.
Pevski zbor iz Rezije:
Pevski zbor Monte Canin iz Rezije,
ki deluje od leta 1971, je znan po
prepevanju sodobnih in tradicionalnih rezijanskih, alpskih in duhovnih pesmi.
Poudarek skupine je na raziskovanju bogate kulturne dediščine in vključevanju
mladih v petje rezijanskih pesmi. Izdali so tudi svoj CD.
Folklorna skupina iz
Narodnega parka Nockberge: Folklorna skupina Krems je eden pomembnejših nosilcev
kulture na avstrijskem Koroškem. Skupina se predstavlja povečini z ljudskimi
plesi.
Razstava PZS: Razstava, pripravljena ob
120. obletnici ustanovitve Slovenskega planinskega društva, katerega naslednica
je Planinska zveza Slovenije, bo postavljena v preddverju Slovenskega planinskega
muzeja. Razstava ob 120-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem pripoveduje
zgodbo skozi slikovne podobe na podlagi tematik in ne letnic, ter priča o
bogati zgodovini planinske organizacije, ki si je planinstvo kot način življenja zadala tudi kot vodilo. Spoznamo
planinske dejavnosti iz ljubezni do domovine, iz želje po dostopnih gorah in
varnejših poteh, iz spoštovanja narave, občudovanja gorskega sveta, v skrbi za
sočloveka, pa o mladih, in o skupnem udejstvovanju, kjer v družbi gora in
veselih, prijaznih ljudi, radi pustimo v dolini skrbi. Zazrli smo se v
prihodnost, saj smo odprti za nove izzive, v dejstvo, da ni nemogočih poti in
videli, da nas Triglav še vedno vse bistveno povezuje in zaznamuje.
Na stojnicah se bosta predstavili tudi regiji Idrijsko in Tolminsko: Idrijsko:
predstavili se bodo: Geopark Idrija, Občina Idrija, Turistično informacijski
center Idrija, Hiša zelišč, Rudnik živega srebra Idrija, Društvo idrijskih
klekljaric, Kanomeljske punce.
Tolminsko:
predstavili se bodo Posoški razvojni center s projektoma Energy Vilab (o
trajnostni mobilnosti) in Alpstar (o nizkoogljičnem odtisu), Občina Tolmin (300
let od Tolminskega punta), tolminski sirar. V znamenju 300. obletnice tolminskega punta, ki
ga letos obeležujemo, sta potekala tudi program UŽU - Izzivi podeželja in
študijski krožek Med zgodovino in
sodobnostjo. Na srečanjih so udeleženke obujale znanja in veščine, ki so
jih nekoč potrebovali za izdelovanje oblačil in so spremljale ženske od
otroških let do smrti. Vloženi trud je obrodil sad in danes nam lahko
predstavijo kulturo oblačenja v času tolminskega punta. Pomagajo pa nam tudi razumeti
pot nastajanja obleke, da bi znali v oblačilih videti vse znanje, veščine,
vložen trud in čas tistih, ki so jih izdelali. Del te tradicije bodo
predstavile na Dnevu Alpske konvencije.
| Dokument: pzs-dan_alpske_konvencije2013-sporocilo_za_javnost.pdf (517,76 KB) |
|
|
SOCIALNA OMREŽJA Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u. |
|
|