SPOROČILA ZA MEDIJE  

Planinska zveza Slovenje spada s svojimi 269 planinskimi društvi in blizu 60.000  člani med najbolj množične nevladne organizacije v Sloveniji. Izmed vseh članov je skoraj tretjina otrok in mladih. PZS ima več kot stoletno tradicijo, saj je bil njen predhodnik Slovensko planinsko društvo ustanovljen že leta 1893. 

Planinska zveza Slovenije je nosilka in izvajalka kar 25 programov strokovnega usposabljanja za mentorje planinskih skupin, vaditelje orientacije, varuhe gorske narave, vodnike PZS za vodenje v kopnih in snežnih razmerah, turnokolesarske vodnike, alpiniste, markaciste, trenerje športnega plezanja in inštruktorje vseh vrst. Preko svojih strokovnih kadrov Planinska zveza tako skrbi za boljšo usposobljenost svojih članov za njihovo varnejše obiskovanje gora v različnih gorniških dejavnostih. Druga polovica lanskega lega je bila z izjemno lepim vremenom obiskovalcem gorskega sveta zelo naklonjena, posledično smo lahko beležili izjemno dober obisk gora in podaljšano planinsko sezono. Tudi temu lahko pripišemo vzrok za povečanje članstva. Prav tako smo opazili, da so v lanskem letu Slovenci vseh starostnih skupin ponovno odkrivali bogastvo slovenskih gora za aktivno preživljanje krajših in tudi daljših počitnic. Koče, ki jih upravljajo planinska društva in imajo skupaj z zavetišči in bivaki okoli 6000 ležišč, vsako leto obišče okoli 1.4 milijona obiskovalcev, prav tako pa le-ti uporabijo tudi eno najboljše označenih mrež planinskih poti, ki premore kar 1.664 planinskih poti v skupni dolžini preko 9000 km po vsej Sloveniji.  To je v primerjavi s slovenskimi državnimi cestami (avtocestami, hitrimi, glavnimi in regionalnimi cestami)  za polovico več kilometrov, ki pa jih naši markacisti oskrbujejo prostovoljno. K prispevku za obnovo poti gre tudi del prispevka od plačane članarine. Tudi s tem lahko pokažemo pripadnost slovenskim goram, tudi s tem dajemo priznanje vsem našim markacistom in neutrudnim društvenim delavcem, ki s svojimi programi skrbijo za koče, poti in pester gorniški program od najmlajših do odraslih.

»V predsedstvu PZS smo ob prevzemu dolžnosti, ki so nam bile z izvolitvijo zaupane, razmišljali o takšni planinski organizaciji, ki bo prijazna do planinskih društev in prijazna do planincev, ki obiskujejo gore organizirano ali kot posamezniki. Razmišljali smo tudi o tistih, ki bi jih kazalo še pritegniti v naše vrste. V ta namen smo se lotili celovite prenove na vseh področjih delovanja,« je v imenu predsedstva Planinske zveze Slovenije dejal predsednik Bojan Rotovnik.

 Ponosni smo, da smo v letu 2011 kljub vsesplošnim kriznim časom uspeli povečati število članov posameznikov. 1358 članov več pomeni 2,4 odstotka ljubiteljev gora več, ki čutijo pripadnost organizaciji. Med največjim dvigom članstva (6,6 %) smo zabeležili dvig števila tistih, ki so najaktivnejši odrasli in se podajajo tudi v razna gorstva sveta. Večje število je tudi odraslih članov, in sicer kar za 2,9 %, kar pomeni, da je bilo v letu 2011 v PZS včlanjenih 37.746 članov B kategorije. Tudi najmlajših, predšolskih in osnovnošolskih otrok, je bilo v lanskem letu več včlanjenih, skupaj 228 več oziroma skupaj 13.867 najmlajših članov, čemur gre prav gotovo zasluga celostni vsebinski in oblikovni prenovi programov za najmlajše in mlade planince, programov Ciciban planinec in Mladi planinec Mlada planinka. 2,4 % članov več pomeni toliko več ljudi, ki zaupajo v programe planinskih društev in Planinske zveze, ki si želijo druženja s prijatelji gora, ki želijo varnejše obiskovati gore, ki se zavedajo pomembnosti skupnega prizadevanja za ohranjanje gorskega sveta, in ki potrjujejo, da so delo, cilji in zastavljeni načrti usmerjeni v pravo smer.

Planinska društva, članice Planinske zveze Slovenije, z največjim številom članov prihajajo iz OSREDNJESLOVENSKE IN GORENJSKE regije, in sicer:

Največje slovensko planinsko društvo je PD Ljubljana-Matica, v katero je bilo v letu 2011 včlanjenih 3199 članov, v vseh kategorijah so povečali število članov, skupaj za 7 %. Sledi ji PD Kamnik s 1359 člani, ki je kar za 20,4 % povečalo svoje članstvo, predvsem pri najmlajših in odraslih. Tri gorenjska društva, PD Radovljica, PD Kranj in PD Škofja Loka, pa sledijo na 3. do 5. mestu.

Največji delež Slovencev, včlanjenih v planinska društva, na prebivalca regije je v Notranjsko – kraški regiji (delež članov na prebivalca regije je kar 4,49), v Gorenjski (4,31), Koroški (4,29) in Savinjski statistični regiji (3,91).

Za leto, v katerega smo vstopili pred mesecem dni, pravijo, da bo še težje za nevladne in prostovoljske organizacije, torej tudi za nas, eno največjih in najbolj množičnih nevladnih organizacij v Sloveniji, in za vseh 269 naših planinskih društev. Da bi kriza v čim manjši meri dosegla planinska društva ter naše sedanje in bodoče člane, smo za leto 2012 nadgradili članarino in uvedli novosti. Med drugim uvajamo sistematično urejeno evidenco članov društev in s tem tudi centralno evidenco članstva. Kar bo planinskim društvom in članom posameznikom doprineslo k še boljši preglednosti, obveščenosti in komuniciranju društev s člani in obratno, preglednejše vodenje podatkov o strokovnih kadrih v okviru planinske organizacije, možnosti sklenitve ugodnejših dodatnih zavarovanj članov in dodatnih ugodnih za člane. Z uvedbo centralne evidence članstva, na katero smo se dolgo, načrtno in skrbno pripravljali, pa bomo tudi enostavnejše in lažje seznanjali člane z aktualnimi informacijami o posebnih razmerah ali stanjih, pomembnih za varnost obiskovalcev gora (uničena varovala na poteh, podori …), prav tako o obratovanju planinskih koč itd. Uvajamo tudi možnost včlanitve prek spleta, na množičnih prireditvah Planinske zveze in na sedežu PZS ter možnost plačila z elektronskimi plačilnimi sredstvi, kar bo bistveno olajšalo skrbi in vplačilo tekoče članarine predvsem številnim mlajšim in srednjim generacijam.

Stopimo skupaj tudi v letu 2012 in oblikujmo še trdnejšo navezo planincev, gornikov, plezalcev, alpinistov, turnih kolesarjev, turnih smučarjev, markacistov, vodnikov, inštruktorjev … vseh ljubiteljev gora. Organizacija je tu zato, da spodbujamo k zavzetemu in aktivnemu članstvu, ki posameznikom in društvom omogoča aktivno udeležbo pri razvoju gorniške skupnosti, pri tem pa vsem in vsakomur posebej omogoča lastno izbiro in razpon dejavnosti.

 Seznam planinskih društev, članic PZS, s podatki o članstvu v 2011 - od največjega do najmanjšega društva (201,09 KB)
 Deset razlogov, zakaj planinska organizacija uvaja centralno evidenco članstva (116,54 KB)