PZS: OGENJ V ALPAH 2012 opozoril na nezadostno izvajanje Alpske Konvencije v Sloveniji

14. 8. 2012, ogledov: 1689

OGENJ V ALPAH 2012 opozoril na nezadostno izvajanje Alpske Konvencije v Sloveniji

V soboto, 11. avgusta, smo uspešno izvedli akcijo Ogenj v Alpah – 16 prostovoljcev je čez dan čistilo zarast na planini Malo polje, zvečer pa smo dogodek sklenili na Bledu s projekcijo filma Zadnji gorski kmetje v Karpatih, multivizijo Za Alpe ter debato o pomenu Alpske konvencije.

Ogenj v Alpah vsako leto, drugo soboto v avgustu, opozori na enoten in celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, tudi danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo, le da tokrat ne gre za opozorilo pred pretečo nevarnostjo od zunaj, ampak pred nami samimi. Z letošnjim Ognjem v Alpah želimo v Sloveniji opozoriti na nezadostno izvajanje Alpske konvencije, ki v Sloveniji velja že osmo leto.

Zahteve za oživitev Alpske konvencije, ki predstavljajo zaključek letošnje akcije, najdete v nadaljevanju prispevka.

Akcija Ogenj v Alpah poteka v organizaciji http://www.feuerindenalpen.com/ od leta 1986, od leta 2004 naprej pa je ogenj na simbolični način vsako leto simbolično zagorel tudi po slovenskih vrhovih (v obliki bliskavic, svečk, novoletnih kresničk ...). Letošnje leto so drugo leto zapored pri tej akciji združili moči CIPRA Slovenija, Triglavski narodni park in Planinska zveza Slovenije.
Vsi pa lahko sodelujejo še skozi ves mesec avgust, in sicer s simbolnim načinom prižiga 'ognja' - prižgejo lahko npr. svečo, bliskavice fotoaparata ali novoletne kresničke ... Sodelujoče prosimo, da na vrhu naredijo skupinsko fotografijo in nam sliko s podatkom, kje ste bili in koliko vas je bilo, pošljejo na e-naslov: slovenija@cipra.org.

Fotografije s čiščenja zarasti na planini Malo polje

OGENJ V ALPAH 2012

Smo pozabili na Alpsko konvencijo?

Ogenj v Alpah vsako leto na drugo soboto v avgustu opozori na enoten in celovit način reševanja okoljskih in razvojnih vprašanj v Alpah. Tako kot so nekoč kresovi na vrhovih pomenili opozorilo za prihajajočo nevarnost, tudi danes luč z vrhov in dolin pomeni opozorilo, le da tokrat ne gre za opozorilo pred pretečo nevarnostjo od zunaj, ampak pred nami samimi. Z letošnjim Ognjem v Alpah želimo v Sloveniji opozoriti na nezadostno izvajanje Alpske konvencije, ki v Sloveniji velja že osmo leto.
V zavedanju, da so Alpe mednarodno gorstvo, največje v Evropi, so alpske države že leta 1991 podpisale Alpsko konvencijo, prvo mednarodno pogodbo za varovanje kakega gorstva v svetu, ki je zavezujoča po mednarodnem pravu.

Slovenija je okvirno konvencijo podpisala leta 1993, ratificirala pa leta 1995, konvencija z vsemi izvedbenimi protokoli pa je v Sloveniji začela veljati 28. 4. 2004. Nasploh so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja leta dinamična in proaktivne vloge Slovenije, ki si je, kot mlada država, pomembne vloge med alpskimi državami še kako želela. V obdobju 1995 - 1998 je Slovenija dvakrat zapored predsedovala Alpski konvenciji, organizirala je tudi dve odmevni alpski konferenci, na Brdu pri Kranju in na Bledu. Leta 1997 je bilo v Bovcu na letni konferenci CIPRE International ustanovljeno Omrežje občin - Povezanost v Alpah, katerega naloga je združevanje občin, ki na lokalni ravni uresničujejo Alpsko konvencijo. Na ravni zavarovanih območij v Alpah je bila ustanovljena mreža zavarovanih območij v Alpah ALPARC.
Na žalost pa se vnema iz prvega obdobja ni nadaljevala kasneje. Po letu 2000 je delovanje v okviru Konvencije in za njeno uresničevanje v Sloveniji tako rekoč zamrlo, k temu ni pripomogla niti ratifikacija vseh protokolov, na lokalni ravni pa zanjo vedo le v peščici občin, kot so Bovec, Kranjska Gora, Bohinj, Kamnik in Tolmin. Leta 2009 je Slovenija prevzela tretje predsedovanje Konvenciji in ga v naslednjih dveh letih tudi zgledno izpeljala z vrhom v alpski konferenci na Brdu pri Kranju leta 2011.
Na lokalni ravni se je povečalo prizadevanje za prepoznavnost konvencije, CIPRA Slovenija je s podporo MOP pripravila pregled izvajanja Alpske konvencije na lokalni ravni v obliki dobrih praks in priročnik o Alpski konvenciji za občine. V času predsedovanja je imel Triglavski narodni park poseben program za ozaveščevalne aktivnosti. Pomemben dosežek slovenskega predsedovanja je tudi oživitev dinarskega procesa, kjer naj bi se po zgledu iz Alp oblikoval proces enotnega pristopa k zagotavljanju trajnostnega razvoja dinarskega gorstva. Slovenija je v tem procesu prevzela vodilno vlogo, kot most med Alpami in Dinaridi. Po koncu predsedovanja so aktivnost Slovenije na področju Alpske konvencije ponovno zamrle, izvajamo le tekoče tehnične naloge v okviru sodelovanja s telesi v okviru konvencije, ki so daleč stran od lokalne ravni.

CIPRA Slovenija in Planinska zveza Slovenije sta pripravili predlog programa izvajanja Alpske konvencije na lokalni ravni tudi v obdobju po predsedovanju z željo spraviti Konvencijo med ljudi in po zgledu Avstrije in njeno vsebino s politične ravni spraviti na realno raven. Alpska konvencija ima namen le v primeru, da njena določila zaživijo v prostoru in da postane okvir razvojnim in varstvenim pobudam v Alpah.

Zato za izvajanje Alpske konvencije zahtevamo, da se:

v njeno izvajanje vključi lokalne skupnosti in zavarovana območja na območju alpskega prostora ter vzpostavi povezovanje na osnovni regionalnega sodelovanja za trajnostni razvoj v Alpah, ki se odvija nepretrgoma,
pri uresničevanju Konvencije zagotovi sodelovanje vseh resorjev in z njimi povezanih služb, ter da Konvencijo vsi resorji prepoznajo kot priložnost in ne grožnjo razvoju;
v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami ter drugimi deležniki na pristojnem ministrstvu pripravi vizijo uresničevanja Alpske konvencije, kot okvir, ki zagotavlja prehod na nizko ogljično družbo,
opravlja reden pregled stanja na projektih, povezanimi z vsebinami Konvencije ter nagradi najboljše,
omogoča razpise za uresničevanje Konvencije na lokalni ravni, po zgledu programov Dynalp ali aktivnosti Stalnega sekretariata,
aktivira točke na lokalnih ravni, ki bodo skrbele za promocijo Alpske konvencije, te točke se povežejo s sorodnimi temami, kot so center mobilnosti ali informacijske pisarne (TIC, TNP, PZS, planinska društva ...).

Prepričani smo, da z omenjenimi ukrepi lahko zagotovimo ponovno oživitev Alpske konvencije ter njen doprinos k novi, trajnostni paradigmi človeka v Alpah, hkrati pa alpskemu prostoru v Sloveniji pripomoremo k poti iz krize, ki je nastala kot posledica preživetih, netrajnostnih vzorcev rabe prostora in delovanja družbenih dejavnosti.

Matej Ogrin,
CIPRA Slovenija

mag. Martin Šolar,
Triglavski narodni park

Bojan Rotovnik,
Planinska zveza Slovenije

Dodatne informacije:
Matej Ogrin, CIPRA Slovenija, 041 612 604, ogrin.matej@siol.net,
Tina Markun, Triglavski narodni park, 04 57 80 217, tina.markun@tnp.gov.si,
Zdenka Mihelič, Planinska zveza Slovenije, 041 222 358, zdenka.mihelic@pzs.si.

Dokument: sporocilo_za_medije-ogenj_v_alpah2012_po_dogodku_.pdf (164,28 KB)