PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


7. 9. 2008 / Izlet

ZIRBITZKOGEL v Jezerskih Alpah (Seetalskih Alpah) na avstrijskem Koroškem

Vrsta dogodkaIzlet
ObmočjeTujina
Kdaj7. 9. 2008 6:00
Zborno mestoParkirišče pri Restavraciji Štefanič
DruštvoPlaninsko društvo Brežice
Prijaveobvezno, najkasneje do 4. 9. 2008, pri Lauri Rueh, v “Vrtnici” ali na: 040 202 064
TežavnostLahka
PotOznačena pot
Višinska razlika800
Trajanje/dolžina6
Način prevozas kombijem ali osebnimi avtomobili
Oprema / dokumentiplaninska obutev in obleka, rezervno perilo, kapa, pohodne palice, očala
Malica in pijača: v planinskih kočah ali iz nahrbtnika 

S seboj imejte osebni dokument !

 


OPIS POTI:
Potovali bomo prek Ljubljane in Tržiča čez nekdanji mejni prehod Ljubelj do Celovca, mimo Šent Vida ob Glini (St. Veit an der Glan), Brež (Freisach) proti Neumarktu. Malo prej bomo zavili proti kraju Mühlen in se pripeljali do zanimive planinske koče Tonner Hütte (1650m), kjer bo naše izhodišče.

Po vzdrževani gozdni poti, travnikih, zadnjih 30 minut pa po skalah, se bomo povzpeli na najvišji vrh Jezerskih Alp Zirbitzkogel (2396 m). V gostoljubni koči si bomo privoščili daljši počitek, nato pa se povzpeli še na sosednji Fuchskogel  (2214 m).

Z vrha se bomo spustili do našega izhodišča.


ZIRBITZKOGEL, 2396 m

 

Dolgi hrbti Lavanttalskih Alp, ki se raztezajo južno od Mure in Judenburga, imajo svojega nespornega vladarja. Zirbitzkogel je po značaju prav tak, kot druge gore v tej skupini, le občutno višji je. Zato ni čudno, da je pri planincih tako priljubljen. Najvišji vrh Settalskih Alp stoji približno na sredi svojega 35 kilometrov dolgega masiva, zahodno od sedla Obdach.


Od kod njegovo ime? Področje je poznano po cemprinu, vrsti bora z užitnimi semeni - nemško ime zanj je »Zirben« (pinus cembra). To je mogočno drevo, ki živi do 1000 let in zraste 20 metrov visoko. Raste v Alpah, Karpatih in v Sibiriji. V Sloveniji je redko nasajen, najdemo ga na Pohorju, je pa tudi okrasno drevo. Oemprinov les zaradi kakovosti veliko uporabljajo za rezbarjenje.

Je pa še ena razlaga , namreč da ime Zirbitzkogel prihaja od stare slovenske besede »zirbiza«, ki naj bi pomenila rdeč (?) alpski travnik.


Zirbitzkogel je primeren za vzpon v katerem koli letnem času. Vzpon na njegov  nas nagradi z zares lepim razgledom na vse strani. Bližnja okolica je hribovita,  najlepši pa je pogled proti severu, kjer se raztezajo dolgi grebeni Nizkih Tur. Seveda se z vrha vidijo tudi slovenske gore, na obzorju izstopajo zlasti Kamniške in Savinjske Alpe. Ko boste osvojili Zirbitzkogel, ga boste vedno lahko prepoznali, ko boste stali na katerem od naših visokih vrhov.


V njegovi okolici je veliko planinskih koč, ena stoji prav na vrhu (Zirbitzkogel -Hütte, 2376 m). To pomeni tudi veliko dobro markiranih poti.


Vse poti na Zirbitzkogel so lahke planinske poti čez travnata pobočja, le izjemoma je na kakem mestu strmina, ki zahteva nekaj previdnosti. Od Tonner-Hütte je do vrha dobri 2 uri hoje.

https://www.pzs.si/koledar.php?pid=3761 21. 7. 2024