PLANINSKA
ZVEZA
SLOVENIJE


14. 3. 2009 / Izlet

Glinščica, Italija

Vrsta dogodkaIzlet
ObmočjeTujina
Kdaj14. 3. 2009
Zborno mestoGlavna avtobusna postaja pri cerkvi v Ribnici, odhod ob 6. uri.
DruštvoPlaninsko društvo Ribnica
Vodnik / kontaktJanez Centa (031/ 844 910)
PrijaveTorek pred pohodom, to je 10. marca ob 18. uri v pisarni PD Ribnica. Akontacija (20 EUR) se plača ob prijavi.
TežavnostLahka
PotOznačena pot
Trajanje/dolžina7
Način prevozaorganiziran prevoz
Oprema / dokumentiPotrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak.
Izlet v narodni park doline Glinščice pri Trstu 
Dolina Glinščice je narodni park, velik 503 hektarjev, ki je kraljestvo skalnih sten in spodmolov, burje, ruja in šipka. Rečica Glinščica izvira na slovenski strani pri vasi Klanec in si je utrla prehod na italijansko stran pri zaselku Botač. S pomočjo 50 metrskega slapu se spusti preko skalnatega roba v pravi pravcati kanjon. Kanjon je strmi, globoki in 300 metrov visoki usek v Kraški rob. Stene kanjona so ponekod prepredene s potmi, ponekod pa ponujajo pravo plezalno razkošje.

Zgodovinski podatki
Dolina Glinščice je bila obljudena že v predzgodovinskih časih. Bogata arheološka najdišča so potrdila, da je bival človek v tej dolini že v neolitiku, pa tudi kar naprej vse do današjih časov. Posebno vodoravne jame na desni strani doline, ki jih imenujemo s skupnim imenom Jama z okni, so bile zelo pripravne za bivanje. Gre namreč za prostore, do katerih vodi več krajših rovov (oken), kar je omogočalo odlično klimatizacijo. Nikjer v bližini ni najmanjše sledi o kakem naselju, medtem ko vse kaže na zelo razvit promet skozi dolino v vseh časih. Upoštevati moramo namreč, da je ta dolina edina naravna pot iz današnje Slovenije do morja preko strmih kraških pobočij. Ob izlivu Glinščice so bile nekdaj obširne soline, ki so vse do poznega srednjega veka predstavljale veliko bogastvo. Prav zaradi teh solin so se Tržačani stoletja borili z Benečani, kar je povzročilo večkratni propad mesta in nazadnje tudi odločitev, da se Trst preda Avstrijcem raje kot Serenissimi. Od tega trenutka dalje se piše moderna zgodovina mesta. To izredno važnost solin lahko razumemo, če samo pomislimo, da je vodila iz solin preko doline Glinščice trgovska pot naravnost v notranjost dežele. Za nadzor te prometne poti sta bila zgrajena dva gradiča. Zgornji grad se je nahajal malo nad vasjo Botač, približno na današnji državni meji;. Spodnji grad je bil sezidan na koncu doline, blizu današnje vasi Zabrežec, Vzporedno s trgovino soli so se na Glinščici pojavili tudi mlini za obdelavo začimb, ki so prihajale po morju do tržaške luke. Mlini niso mleli samo žitaric, pač pa predvsem začimbe in droge, ki so nato skupaj s soljo potovale naprej proti osrednji Evropi. Proti koncu doline Glinščice, stoji cerkvica posvečena Mariji na pečeh. Legenda pravi, da jo je dal sezidati Karel Veliki, ker je hotel biti tu pokopan.
https://www.pzs.si/koledar.php?pid=4584 20. 7. 2024