Socerb, Tinjan in Ankaran|
| Vrsta dogodka | Izlet | | Območje | Notranjska in Primorska | | Kdaj | 13. 2. 2010 | | Zborno mesto | Glavna avtobusna postaja pri cerkvi v Ribnici. Odhod ob 6. uri. | | Društvo | Planinsko društvo Ribnica | | Vodnik / kontakt | Roman Petelin, vodnik PZS (informacije: 041/ 325 664) | | Težavnost | Lahka | | Pot | Označena pot | | Trajanje/dolžina | okrivno 5.30 | | Način prevoza | organiziran prevoz. | | Cena | 20 eur. | | Oprema / dokumenti | Potrebna je primerna planinska oprema, zložljive pohodne palice, veljavna planinska izkaznica (plačana članarina PZS), osebni dokument in varen korak. | • Načrt poti: Socerb (389 m) – Osp (57 m) – Tinjan (374 m) – Ankaran (18 m).
• Čas hoje (okvirno): 5 ur 30 min.
• Opis: Tokrat se bomo podali na Primorsko in prehodili zadnji del Slovenske planinske poti (SPP). Zadnje tri obvezne točke so Socerb, Tinjan in Ankaran, kjer se SPP dotakne morja. Na poti ne bo manjkalo čudovitih razgledov na morske kraje, širno morje, Kraški Rob in na zasnežene vršace.
Na območju že davno razvaljenih utrdb na Črnem Kalu, Ospu, v Podpeči, Kubedu in drugod, se je ohranila razvalina Socerba. Ta se prvič omenja v 13. stoletju. Grad je imel zaradi izredne strateške lege v preteklosti izredno velik pomen. Utrjeni rob, na katerem grad stoji, je bil že nekdaj naravna meja med benečanskimi in avstrijskimi gospostvi. Tisti, ki je imel v lasti Socerb, je lahko usmerjal trgovce s Kranjskega bodisi v avstrijski Trst, bodisi v obalna beneška mesta in Istro. V 14. stoletju je bil grad v lasti beneške družine Ducani, lastniki pa so se sicer stalno menjavali. Grad je bil večkrat poškodovan zaradi raznih vojn. Leta 1678 je grad obiskal tudi Valvazor. Hoja po kraški gmajni je slikovita in razgledna, med spustom proti Ospu pa si lahko ogledamo tudi mogočen skalnat udor nad vasjo. Njegove navpične stene privabljajo množice plezalcev z vsega sveta, Osp velja namreč za slovensko in svetovno plezalsko Meko.
Tinjan je zadnji razgledni hrib, ki ga SPP obišče, preden se dokončno spusti do morja v bližini Ankarana. Na samem vrhu je stisnjena istoimenska vasica s cerkvijo sv. Mihaela, od koder se v lepem vremenu odpre razgled na Piranski in Tržaški zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani (Kraški Rob, Slavnik, Kojnik …, Učka), v daljavi pa tudi na belo zasnežene Dolomite in Julijce. Tinjan zato upravičeno štejemo med najlepša razgledišča v Slovenski Istri.
S Tinjana se bo naša pot vila skozi Zgornje in Spodnje Škofije, Hrvatine vse tja do Ankarana. Ankaran se je razvil predvsem po drugi svetovni vojni in je danes eno najbolj razvitih turističnih naselij v Sloveniji. V Ankaranu se SPP in tudi naša pot tokratnega pohoda konča.
Pot je lahka, ima pa nekaj višinskih metrov spusta in vzpona (na Tinjan).
Je pa to tudi pustna sobota, zato ne pozabite s seboj vzeti poln koš dobre volje, prav tako sem prepričana, da bo poskrbljeno za prešerne nasmehe. |
|
