S krajevnimi imeni je na na avstrijskem Koroškem res pravi križ, pa ne le zaradi dvojezičnih krajevnih tabel. To dokazuje tudi naša gora. Staro slovensko ime je Sinja gora, kar so Avstijci prevedli v Singerberg, mi pa iz nemščine nazaj v Žingarico. Žingarica je zapotegnjen gozdni hrbet, ki ga lepo vidimo, ko se po ljubljski cesti spuščamo proti Podljubelju. S hojo bomo pričeli v Slovenj Plajberku in se najprej podali na sedlo Vranjica. Tukaj smo Viharniki pred leti že bili, ko smo se povzpeli na Psinski vrh. Takrat smo na sedlu zavili levo, tokrat pa bomo desno. Steza se ves čas vzpenja čez gozdove, presenetili pa nas bodo ogromni goloseki. Tukaj z gozdovi gospodarijo povsem drugače kot pri nas. Seveda je nam, ljubiteljem narave, naš način veliko bolj všeč. Ko bomo na vrhu pogledali čez strme pečine na severni strani, se bomo šele zavedli, kako prepadna gora je Žingarica, saj med vzponom takšnega občutka ne bomo imeli. Pred vrnitvijo domov se bomo seveda ustavili še v eni od slovenskih gostilen v dolini Podenj.
|
