| V soboto, 6. julija, smo se inPlaninci, med njimi tudi slepi in slabovidni pohodniki s spremljevalci odpravili na 2181 metrov visoko Vrtačo. Ker smo vedeli, da bo to naporen in dolg pohod, smo se na izhodišču, na Ljubelju, zbrali že ob pol sedmih zjutraj. Pot proti Zelenici je služila kot ogrevanje, midva s spremljevalcem sva jo opravila kar po cesti, saj sva vedela, da bo razgibanega terena do Vrtače in nazaj še več kot dovolj. |
Z voljo, vztrajnostjo in podporo zmoremo tudi na dvatisočake. Vsak potrebuje nekoliko drugačno pomoč, vendar so izjemni pohodniški pari dokazali, da je mogoče doseči najvišje vrhove in zmogli v višave! Megla in veter ne izbrišeta veselja na vrhu, saj vzpon na Vrtačo, ki se dviga več kot 2000 metrov, ni za podcenjevati.
![Vrta__a__3_ Vrta__a__3_](https://www.pzs.si/javno/OPP/Vrta__a__3_.jpg) Na sliki sedem inPlanincev stoji na makadamski poti, v ozadju je koča in za njo se razprotira gozd iglavcev, arhiv inPlaninec
Po krajšem postanku v domu na Zelenici je ena skupina krenila proti izvieu Završnice, mi pa proti Vrtači. Sledila je dobra ura hoje po planinskih poteh, ki smo jih že vajeni: korenine, kakšen kamen … Bolj ko pa smo se približevali meji 2000 metrov, več je bilo na poti kamenja, drsljivih in težko prehodnih skal ter strmih pobočij. Na grebenu
nas je pozdravil tudi močan veter, kar pa je bilo prej dobro kot slabo, saj bi
nas sicer mučila poletna vročina. Ko sem prispel na vrh, sem bil kar precej
utrujen; spraševal sem se, kako bom sploh prišel v dolino, saj je osvojitev
vrha le polovica in to je ponavadi lažja polovica poti.
![Vrta__a__8_ Vrta__a__8_](https://www.pzs.si/javno/OPP/Vrta__a__8_.jpg) Na sliki se skupina inPlanincev vzlenja po kamniti poti, ki jo obkroža na desni travnih, na levi pa gozd, v ozadju se dviguje gora in nad njo je bel oblak, arhiv inPlaninec
In res je pot navzdol trajala še kakih 20 minut dlje kot pot navzgor. In tiste korenine, ki sem jih navkreber zlahka prestopil, so mi zdaj delale dosti več težav. Ko pa sem končno prispel do doma na Zelenici, sem bil vesel, da sem osvojil svoj tretji dvatisočak. Po obilnem kosilu je sledil le še spust v dolino.
![Vrta__a__2_ Vrta__a__2_](https://www.pzs.si/javno/OPP/Vrta__a__2_.jpg) Na sliki kolona inPlanincev se dviguje po makadamski stezi, pod njimi se odpira pogled v dolino in na kočo, arhiv inPlaninec
Zahvaljujem se spremljevalcu Igorju za potrpežljivost in vztrajnost, ki sta bili nujno potrebni za premagovanje številnih ovir na poti zlasti kamnitih do vrha in navzdol.
Rok Janežič
Minka se veseli vsakega pohoda posebej in vztrajno nabira kondicijo: »Iz sonca smo se vzpeli v meglo. Megla in veter nista izbrisala veselja na vrhu, saj vzpon na Vrtačo, ki se dviga več kot 2000 metrov, ni za podcenjevati.Priprave za vzpone so ključne, še posebej ko se odpravljamo na še višje cilje Triglavv in Breithorn.« Izpostavi tudi pomen podpore: »Vesela sem, da sena pohodih srečujemo različni slepi in slabovidni, nevrorazlični, gluhi in naglušni, dolgotrajno bolni. Hvala prostovoljcem in spremljevalcem, ki s svojo vztrajnostjo in predanostjo omogočate naše podvige. Tudi ko je potrebno vložiti več truda, ste vedno na mestu in zbrani. Res imamo srečo, da ste del naše družbe.«
![Vrta__a__6_ Vrta__a__6_](https://www.pzs.si/javno/OPP/Vrta__a__6_.jpg)
Na slikah planinski pari v megli na vrhu ob cepi nu in naviti vrvi, arhiv inPlaninec |