Pri planinskem domu na Bohorju se je zbralo kar 155 udeležencev inkluzijskega pohoda. Skoraj sto oz. natančneje 92 je bilo članov skupine GOGO - Gibalno ovirani gore osvajajo, ta skupina je na pot krenila od lovskega doma LD Senovo, skupina slepih in slabovidnih planincev ter nevrorazlični AMA pa iz Stare Žage po planinski poti na Veliki Javornik in nato do doma na Bohorju.
Bilo je čudovito sončno jesensko jutro, a nato se delno pooblačilo in hladno pihalo. Vseskozi smo se držali v skupini in skupaj premagovali ovire. Ustavili smo še na različnih razglednih točkah in - tudi s pomočjo aplikacije - spoznavali bližnje in daljne kraje ter vrhove, do kamor je segel pogled.


Na sliki polna terasa planincev tudi na invalidkskih vozičkih, arhiv inPlaninec

Pri koči na Bohorju so nas pričakali odprtih rok. Pogrnjene mize, pripravljen čaj, dišeči buhtlji, rdeče in belo grozdje... Dišalo je po bograču, gobovi juhi, joti in domačem štrudlju. Terasa je bila dostopna za vse, tudi za tiste, ki uporabljajo vozičke.
Ob prihodu nam je zaigral ansambel Občutek. Njihova glasba nam je vsem pričarala nasmeh na obraz kljub naporni prehojeni in prevoženi poti. Prireditev je povezovala Nataša Solomun iz Posavskega Sončka, pozdravila sta nas predstavnik PZS in MDO Zasavje Jože Prah in predstavnik PD Bohor Senovo Damjan Omerzu. Govorili so Tina Cerk iz Zavoda ODTIZ, Stojan Rozman iz skupine GOGO, ki se je vsem zahvalil za pomoč in dobro voljo, ter Ana Oražem iz delovne skupine Odločen korak, ki je dejala: »Naša povezanost je z vsakim pohodom tesnejša, veseli me, da se med seboj podpiramo in delimo korake na planinskih poteh.« Tudi upraviteljica koče Jožica Omerzu nam je namenila nekaj iskrenih besed. Prebrali so pismo generalnega sponzorja NiceHash, slovenskega posrednika pri trgovanju s kriptovalutami, ki nas podpira že tretje leto. »Že na začetku, ko smo prejeli vaše vabilo, nismo niti za trenutek razmišljali, kakšna bo naša odločitev. Zavedamo se našega poslanstva, da je potrebno deliti, pomagati tam, kjer je najbolj potrebno, četudi ni velikega medijskega pompa, pomeni pa pomoč veliki skupini zapostavljenih članov naše družbe. Gora je lahko kot življenje, pretežka, če se vzpenjaš sam, a prijazna, če imaš podporo prijateljev. Velika požrtvovalnost in predanost ekipe GOGO nam je navdih in vzor. Biti del tega gibanja je čast in ponos. Upamo da bo naše sodelovanje trajalo še zelo dolgo, da bomo s skupnimi močmi spreminjali svet na bolje,« so zapisali.


Na sliki prostovoljci s pomočjo vlečnih vrvi vlečejo voziček, arhiv inPlaninec

Antonija Zupančič iz Združenja multiple skleroze Slovenije je bila na pohodih že večkrat. »Tudi tokrat je bilo čudovito, tako kot vedno. Komaj čakamo te pohode, ko vidiš na začetku tisto kolono, ki se postavlja ob robu ceste, preden začnemo hoditi. Na poti se pogovarjamo, navdušujemo eden drugega. Povabila sem naše člane, naj se nam pridružijo, naj poskusijo. Naj gredo iz udobja stanovanja ven, da vidijo, kaj je življenje. Eni menijo, da ne zmorejo ničesar, pa sploh ne vedo, da so sposobni še vsega. Pa tudi pri drugih, ki so malo drugačni od nas, vidiš, česa vse so sposobni. Dobiš vnemo, ko vidiš, kako se trudijo in vseeno gredo, nekam pridejo.«
»Pohodi so pomembni zaradi druženja, predvsem zato, da se človek iz domačega varnega okolja spravi ven, med ljudi. Ko srečaš ljudi z raznimi ovirami, imaš več zagona za življenje. Kdor si želi v naravo, pa čeprav ne more hoditi ali ima kakšne ovire, naj se le udeleži akcij GOGO. O pohodih bom povedala na društvu. Povedala bom, da ni ovir, da se da, če imaš to željo,« je dodala Vladka Burja.
Tudi Ajda se je pohoda na Bohor zelo veselila. »Na pot smo se odpravili zgodaj. Bil je lep jesenski dan. Srečala sem svoje prijatelje iz posavskega Sončka. Na vrhu nas je pričakala dobra hrana in glasbena skupina Občutek. Z njimi sem pela. To me je zelo razveselilo. Ponosna sem, da sem zmogla pot. Komaj čakam nove pohode.« Anica pa pravi, da je pozabila, da je v hribih hladneje in da se vreme hitro obrne. A dobra hrana in družba sta jo hitro spravili v dobro voljo.

Na sliki kolona inPlaninec na cesti, ki jo obdaja gord, foto Boris Kovačič

Končana že tretja sezona akcije GOGO
Za skupino GOGO - Gibalno ovirano gore osvajajo je bil to deseti letošnji pohod, pred tem so se povzpeli že na Plački stolp, Goro Oljko, do Zavetišča v Gozdu, na Kal nad Hrastnikom, v Vrata, na Svetino, Ermanovec, Gospodično in Janče, na Bohorju pa so sklenili tretjo sezono organiziranega zahajanja v gore. »Gibalno ovirani smo pred tem na različne načine in predvsem v lastni organizaciji hodili v hribe, zdaj želimo to izvesti za vse vrste gibalno oviranih - paraplegike, distrofike, bolnike z multiplo sklerozo, amputirane, po kapi, po poškodbi glave ..., ki uporabljajo različne vrste invalidskih vozičkov - na ročni pogon ali električne ali bergle. Akcijo izvajamo tudi z namenom razvoja planinstva za vse invalide in ustvarjanja pogojev za to. Želimo kar se da številnim med vrstami gibalno oviranih invalidov omogočiti doživetje vzpona, osvojitve vrha, razgleda in varnega spusta ter dokazati drugim, da je to ne samo možno, ampak potrebno in zaželeno,« pravi Stojan Rozman, vodja delovne skupine GOGO.


Na sliki trije planinci zraven ženske na invalidksem vozički pred kočo, arhiv inPlaninec

»Gibalno ovirani gore osvajajo je akcija, ki nagovarja k telesni dejavnosti vse gibalno ovirane, da zapustijo udobje kavča in enoličnega vsakdana ter se podajo v naravo, družbo in novim dogodivščinam naproti,« akcijo predstavi Jurček Nowakk, ena od gonilnih sil projekta. »Namen akcije je gibalno oviranim predstaviti dostopne poti in koče ter jih pritegniti v naravo, jim omogočiti rekreacijo, aktivnosti v naravi z družbo ter spoznavanje občutkov in iskanje izzivov. Namen akcije je povezovati invalidske in humanitarne organizacije, krepiti solidarnost, medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo in skrb za naravo.«
Partnerji akcije GOGO 2022, ki poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, so Planinska zveza Slovenije, Sonček - Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije, Zveza paraplegikov Slovenije, Društvo distrofikov Slovenije in Združenje multiple skleroze Slovenije. Akcijo podpirajo ambasadorji Evgen Bavčar, Urška Vučak Markež, Igor Plohl, Marija in Andrej Štremfelj, Tone Kuntner, Viki Grošelj, Andrej Težak-Tešky, Uroš Bitenc in Žiga X Gombač ter parašportniki Nastija Fijolič, Matej Arh, Lena Gabršček, Dejan Fabčič, Sandi Novak, Tanja Cerkvenik, Jernej Slivnik, Gregor Gračner, Anej Doplihar in Nataša Bartol.


Na sliki skupina planicev na makadamski poti, v ospredju je otrok, arhiv inPlaninec

Slepi in slabovidni osvojili še Veliki Javornik
Tudi slepi in slabovidni planinci v akciji Odločen korak veselo zbirajo žige, tudi tistih vrhov, ki so vključeni v razširjeno Slovensko planinsko pot. Na tokratnem pohodu na Bohor so vmes osvojili 1023 metrov visoki Veliki Javornik.
»Tokrat smo se odločili, da uberemo pot kar po cesti zaradi precej razmočenega terena v gozdu, kjer bi lahko imeli slepi in slabovidni težave pri hoji. Asfaltna podlaga se je na veselje nekaterih kmalu končala in nadaljevali smo večinoma po makadamu, ki je vseeno bolj prizanesljiv nogam. Meni je bilo to všeč, saj se ni bilo treba toliko koncentrirati na hojo in smo lahko izkoristili čas za sproščene pogovore, medsebojno spoznavanje, starejši pohodniki nas mlajše tudi podučijo o različnih rastlinah, živalih, poteh ... Skratka, kvalitetno izkoriščen čas,« je povedal Gorazd Dolanc, ki ga je tokrat že tretjič spremljal petletni sin Marcel. »Na tem pohodu sem opazil, kako postajamo vse bolj povezani med seboj, stari, mladi, otroci, slepi, slabovidni, spremljevalci, vodniki in tudi ostali invalidi, ki imajo druge vrste hendikepa. Lepo je videti, da ko kdo zaide v težave, mu pade motivacija za naprej, ima malo krize, ostali takoj vskočijo z besedami in dejanji spodbude. Mislim, da je to začutil tudi moj sin, ki so ga pohodniki hitro vzeli za svojega, zato se tudi vedno rajši udeležuje teh pohodov. Ni lepšega, kot da vidiš, da tvoj otrok uživa, se počuti super v družbi ljudi, ki so povečini invalidi, se srčno objame z njimi, smeji, igra, saj verjamem, da se bo zaradi tega razvil v dobro osebo, razvil empatijo in sočutje do drugačnosti. Odkar sem začel hoditi z inPlaninci, sem tudi pri sebi opazil spremembo. Bolj kot sama pot, cilj in višina me navdušuje družba. Nekatere planince poznam že vse življenje, spoznavam pa tudi vedno nove in vsak nosi dobro v sebi, to je fenomenalno. Oba s sinom se že veseliva naslednjega pohoda v družbi dobrih ljudi.«


Na sliki skupina planincev z zastavo inPlaninec, arhiv inPlaninec

Vse več je tudi spremljevalcev, prostovoljcev, ki slepim in slabovidnim omogočajo varen korak. Eden od njih je Jan. »Četrtič sem bil na pohodu s slepimi in slabovidnimi, spremljal sem Roka, ki res nič ne vidi. Do zdaj še nikoli nisem spremljal takšne osebe. Dobro sva sodelovala in imela sva tudi skupne teme za pogovor. Fajn je iti z inPlaninci v hribe. Z mnogimi se že poznam, prepoznajo me po glasu. Tak pohod mi pomeni potrditev, da znam sprejeti ljudi ne glede na njihovo oviranost. Vedno se kaj naučim, ker si drug drugemu toliko dajemo, to me bogati. Rastem z vsemi na teh pohodih.«
Okrog 15. ure smo se vrnili nazaj na izhodišče, nasmejanih obrazov in lepih občutkov. Nov planinski žig v pohodniškem Planinskem dnevniku pa nas bo spominjal na ta čudovit dan. Res je, gora je kot življenje, pretežka, če se vzpenjaš sam, a prijazna, če imaš podporo prijateljev. Naše dejavnosti puščajo sledi in spomine. Občutki, izkušnje in spomini so neverjetni. Če jih želite doživeti tudi sami, pa se nam naslednjič pridružite!
(Pripravila Zvezdana Bercko)