Organizatorji podelitve zlatih cepinov so oznanili prejemnike najprestižnejših alpinističnih nagrad, ki jih bodo podelili med 14. in 16. novembrom 2023 v Brianconu. Prestižni zlati cepin za življenjsko delo bo letos prejel George Lowe, eden najpomembnejših ameriških alpinistov.  

Zlate cepine za alpinistične dosežke 2023 bodo prejeli Kanadčana Alix Berg in Quentin Roberts za vzpon na Jirishanco (6994 m, Peru) - smer Reino Hongo (1000 m, M7 AI5+ 90 stopinj), francoska naveza Christopher Ogier, Victor Saucède in Jerome Sullivan za prvi vzpon na Pumari Chhish East (6850 m, Pakistan) - smer The Crystal Ship (1600 m, 6b A2 M7), ter Britanca Tim Miller in Paul Ramsden za uspeh na Jugal Spire (6563 m, Nepal). Posebno omembo si je zaslužila mednarodna ženska odprava z nizkim ogljičnim odtisom na Northern Sun Spire (15527 m) na Grenlandiji. Odprvo so sestavljale Marta Guemes, Caroline Dehais, Alix Jaekkel in Maria Sol Massera ter alpinistke Capucine Cotteaux, Caro Nord in Nadia Royo, ki so preplezale vzhodno steno Northern Sun Spire - smer Sedna Route (780 m, 7b).

Med 53 izstopajočimi vzponi v letu 2022, opravljenimi praviloma v alpskem slogu in brez oz. z minimalno uporabo vrtalne opreme, sta tudi vzpona mladih slovenskih alpinistov, in sicer prvenstvena smer Fango Fiesta (1150 m, ED M5 60°-85°) Andreja Ježa, Anje Petek in Aritze Monasteria v vzhodni steni Hualcána (6,122 m) v Cordillieri Blanci v Peruju ter prvenstvena smer Screaming Barfies (1100 m, AI5/70°-90°/IV-V) Matije Volontarja, Žige Oražma in Bora Levičnika na goro Pomlaca (Ngole East) (6180 m) v Himalaji. 



Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 32 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni kar desetkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je bila leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za smer Sanjači zlatih jam v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Leta 2019 sta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom. Leta 2022 je zlati cepin za življenjsko delo kot drugi Slovenec prejel Silvo Karo. 

Manca Ogrin

-------------------------
Povezane novice:
Alpinist Silvo Karo kot drugi Slovenec z zlatim cepinom za življenjsko delo 
Česen in Stražar prejemnika zlatega cepina za vzpon na Latok I
Andreju Štremflju zlati cepin za življenjsko delo v alpinizmu
Zlati cepin že sedmič v roke slovenskih alpinistov 
Zlati cepin 2015 Lindiču, Prezlju in Česnu za vzpon na Hagshu
Sloveniji zlati cepin 2012 za smer Sanjači zlatih jam v K7 West - Nejc Marčič in Luka Stražar