Miha Srebrnjak
06.01.2025 18:21
848
Slepi brez brajice kot narod brez maternega jezika
Letos obeležujemo dvesto let od predstavitve Brajeve pisave, ki jo je izumil in izpopolnil Lui Braill. Skozi zgodovino je bilo ogromno ljudi in načinov, ki so hoteli uveljaviti svojo različico pisave za slepe, jo izumljali in izpopolnjevali. Izkazalo se je, da je Brajeva pisava, zdaleč najboljša, najbolj preprosta in tudi najbolj praktična. V kombinaciji šestih pik se tako rekoč skriva vse, od črk, do številk in različnih ločil. Seveda se brajica prilagaja času in vsem novim znakom, ki nastajajo, če izpostavimo za primer samo vsem dobro znan znak afna, ki se ga uporablja v računalništvu pri zapisu elektronskega naslova. Pa vendar v svoji enkratnosti in svojem bistvu ostaja enaka, edinstvena.
Zadnje čase jo želi izpodriniti tehnika, sploh, ker je delo z govornimi sintezami veliko preprostejše, kdaj tudi hitrejše: Kljub temu pa ne smemo dovoliti, da bi zaradi lagodja to pisavo kdor koli ali karkoli izrinil. Še več, z novimi tehnikami printerjev, ki so na voljo za tisk brajice, lahko slepim ogromno stvari približamo na njim primeren način, sploh, če govorimo o šoloobveznih otrocih, pa o srednješolcih in študentih, ker ob pravi uporabi printerjev z brajevo lahko pisavo približamo slepim različne grafe, risbe in še kaj o čemer sedaj pri pouku nimajo prave predstave.
Tako kot vse bolj popularne zvočne knjige ne bodo izpodrinile tiskanih knjig, pač pa njihovo vsebino zgolj približale širšemu krogu ljudi, tako ne smejo razne govorne sinteze izriniti brajice, pač pa slepim le olajšati dostop do določenih informacij, brajeva pisava, pa mora biti ves čas v uporabi in treba je vse slepe in slabovidne vzpodbujati k njeni uporabi in k zavedanju, da bomo brez aktivne uporabe brajice postali kot narod brez maternega jezika. Vsi pa vemo, da je narod brez lastnega maternega jezika mrtev narod in kot drevo brez korenin.
Na sliki zapis v brajici in prsti dveh rok na pisavi, besedilo je tudi natisnejono v latinici, arhiv inPlaninec
Zato se moramo ob tej zares veličastni in okrogli obletnici nastanka brajeve pisave, vsega tega še kako zavedati in storiti vse, da bo brajeva pisava v uporabi slehernega slepega, čeprav je resnica tudi to, da mnogi slepi aktivno ne uporabljajo brajice, da je mnogi slepi, sploh kasneje oslepili niti ne znajo, saj niso našli dovolj moči in predvsem volje naučiti se je, saj se je kasneje oslepelim to pisavo mnogo težje naučiti kot se jo je recimo otrokom v osnovni šoli.
zato nam je vsem kako približati to pisavo slepim in kako jo ohraniti v vsakodnevni uporabi velik izziv in eden od načinov je pred kratkim izdan učbenik za učenje brajice, ki je izšel pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije imenovan Makovka, ki sta ga pripravila Janez Ivan Mlačnik in Marija Anzeljc.
Miha Srebrnjak
Zapis v letu 2024 PZS: Ves svet v šestih pikah