»Življenje ni sestavljeno samo iz vrhuncev, temveč predvsem iz vsega vmes. Zdi se mi velika modrost in veščina, da se urimo v tem - v čudenju drobnim stvarem, v urjenju opazovanja lepote kjerkoli in kadarkoli ter v hvaležnosti. To niso neki new age klišeji, ampak preprosto dejstvo: bolj ko si hvaležen za tisto, kar imaš, boljša bo kakovost tvojega življenja. Bolj ko se osredotočaš na tisto, česar nimaš, bolj se ti bo zdelo, da v življenju izgubljaš.« (Irena Cerar)

»Kakšni časi so zdaj? Vsi smo napeti, te službe ... Hribi pa nam še vedno ponudijo nekaj posebnega. Pa tudi za družbo gre. Včasih smo prepevali, se zabavali, zdaj pa uporabljamo telefone in počnemo ne vem kaj. Hribi ti še vedno dajejo občutek skupnosti, stik z naravo, doživetja, sprostitev in vse to.« (Vladimir Habjan)

» Problem današnjega alpinizma je ta nesrečna udobnost in pomehkuženost - to, iz česar smo se včasih kot "Jugosi" norčevali. Posmehovali smo se tistim, ki so dišali po hribih, ko smo opazovali Italijane in druge, pri katerih je bila oprema tipi-topi ... Ampak točno se je vedelo: ko bo zares zaškripalo, bomo mi splezali, oni pa bodo obrnili. In vedno je bilo tako! In to zato, ker so bili tam, kjer smo zdaj mi. Žal!« (Janez Skok)

»A ni osvobajajoč občutek, da nisi povsod »perfect« oziroma da ni potrebno, da vse obvladaš na vseh področjih in da tudi ne moreš.« (Marija Štremfelj)