Potreba po takem pristopu je jasna tudi ob pogledu na navade obiskovalcev. Kar 86 % prebivalcev Slovenije se za prostočasne aktivnosti odloči za pot z osebnim avtomobilom, ki je v povprečju zaseden z le 1,99 potnika. Tudi večina tujih obiskovalcev v Slovenijo pripotuje z avtomobilom. Prometni sektor pri nas prispeva približno 32-35 % emisij toplogrednih plinov. Razlogi za to so v tranzitni legi države, šibko razvitih javnih prevoznih povezavah in dolgotrajni podpori motorizacije.

Turizem in prosti čas postajata vedno pomembnejša vira prometnih obremenitev, kar vpliva na kakovost zraka, zdravje, naravo in kakovost bivanja. V alpskem prostoru so ti vplivi še izrazitejši: onesnaženje, hrup, izguba biotske pestrosti, posegi v prostor in podnebne spremembe so tukaj bolj prisotni in njihove posledice intenzivnejše.

Sistem javnega potniškega prometa v Sloveniji po kakovosti precej zaostaja za ostalimi alpskimi državami, njegova izkoriščenost pa je nizka - kljub temu, da bi z obstoječimi linijami lahko dosegli več. Projekt Z JPP do nižin in peš do višin je usmerjen v zmanjšanje okoljskega odtisa z začetkom planinskih izletov v dolini in spodbujanjem uporabe javnega prevoza. Poleg okoljskih koristi prinaša JPP tudi boljšo izkušnjo obiskovalcem ter razbremenitev lokalnih skupnosti zaradi zmanjšanja števila osebnih avtomobilov.

Za uspešno izvedbo so ključni zanesljivi podatki. Pridobljeni podatki so temelj za nadaljnje načrtovanje: prilagajanje voznih redov, povečanje frekvence prevozov, učinkovitejše upravljanje obiskovalcev in zmanjševanje pritiska avtomobilskega prometa. Ker celostnega sistema urejanja prometa v naravi še ni, se trenutno uvajajo le parcialne rešitve, kot so shuttle prevozi za zadnji kilometer. Dolgoročno pa lahko trajnostne spremembe dosežemo le z načrtnim spremljanjem in ukrepi, podprtimi z verodostojnimi podatki.

Kljub visoki zanesljivosti so na natančnost vplivali vremenski pogoji in tehnične okvare. V primerih močnejših padavin, sneženja ali izpada delovanja je ocenjena točnost podatkov približno 95 %.

Na prelazu Vršič so števci nameščeni na osmih priljubljenih poteh: na Hanzovi poti na Prisojnik, dveh pristopih na Malo Mojstrovko, poti proti Slemenovi špici, poti proti Zavetišču Pod Špičkom, poti proti izviru Soče, poti proti Sedlu za Sovno glavo ter na Kopiščarjevi poti skozi Prednje okno proti Prisojniku.

Prometni podatki dodatno potrjujejo visoko obiskanost območja. Po podatkih števcev iz Kranjske Gore in Bovca se je julija 2024 na Vršič pripeljalo 63.842 vozil, avgusta pa kar 95.171 vozil. Ob upoštevanju povprečne zasedenosti osebnih vozil za namen prostega časa (1,99 potnika na vozilo, po podatkih iz leta 2021), lahko sklepamo, da gre za zelo intenziven promet z razmeroma nizko stopnjo zapolnjenosti.

Kot pomembno izhodišče za planinske ture je Vršič najbolj obremenjen ob vikendih. Največ obiskovalcev se odpravi na Malo Mojstrovko ali Slemenovo špico. Za mnoge, ki izberejo Hanzovo pot za vzpon, predstavlja klasična pot običajno smer sestopa. Poleti se na Slemenovo špico v lepem vremenu povzpne v povprečju več kot 200 planincev dnevno. Rekordni obisk je bil zabeležen 16. oktobra, ko se je tja povzpelo več kot 1300 ljudi; skupno je bilo na Vršiču tisti dan 1802 obiskovalca. Oktobrski vrh obiska Slemenove špice sovpada z obarvanjem zlatih macesnov, medtem ko sta julij in avgust najbolj obremenjena meseca na območju prelaza nasploh.

Obiskovalci se na območju Vršiča v povprečju zadržijo približno dve uri - zgodnejši obiskovalci praviloma ostanejo dlje. Največ jih je prisotnih med 11. in 13. uro, ko se na območju hkrati zadržuje povprečno 900 oseb. V letu 2022 je bilo kar 75 % obiskovalcev tujcev, največ iz Nemčije (15 %) in Češke (10 %), sledijo Avstrijci, Nizozemci, Italijani in Francozi.

Primerjava različnih virov kaže, da le manjšina obiskovalcev dejansko opravi planinsko turo. Medtem ko je bilo avgusta in septembra 2022 prek podatkov mobilnega omrežja zabeleženih 176.350 obiskovalcev, so števci na planinskih poteh v istem obdobju našteli le 26.809 prehodov. To pomeni, da se le okoli 15 % vseh obiskovalcev odpravi na katerega od okoliških vrhov. Terenske ugotovitve dodatno kažejo, da številni obiskovalci obiščejo le bližnja razgledišča, kot sta Vratca ali Poštarski dom, in pri tem obidejo števce, ki so zaradi terenskih pogojev nameščeni višje ob poti.

Po urah smo se odločili analizirati več dni na vrhuncu sezone, saj smo želeli zajeti praznik (15. 8. 2024), dneve med vikendom (27. 7. 2024, 11. 8. 2024, 18. 8. 2024 in 24. 8. 2024) in delovne dni (25. 7. 2024, 30. 7. 2024, 6. 8. 2024 in 13. 8. 2024).

Glede na načrtovani vozni red za julij in avgust 2025 bo na Vršič dnevno pripeljalo le šest avtobusov redne linije - trije iz Bovca in trije iz Kranjske Gore. Avtobusi iz Bovca, ki nadaljujejo pot proti Kranjski Gori, se na Vršiču ustavijo ob 8:05, 10:35 in 16:35. V obratni smeri, torej iz Kranjske Gore proti Bovcu, avtobusi na Vršič prispejo ob 10:00, 12:00 in 16:25.

Če te termine primerjamo s podatki o vhodih in izhodih pohodnikov na planinske poti proti Slemenovi špici in Mali Mojstrovki (običajna pot), ugotovimo, da prva dva avtobusa iz Bovca prispeta ravno v času začetka glavnega vala prihodov pohodnikov. Enako velja za prvi avtobus iz Kranjske Gore, medtem ko avtobus ob 12:00 bolj ustreza tistim, ki zaključujejo izlet in se odpravljajo z Vršiča proti Bovcu. Popoldanska avtobusa iz obeh smeri, ki na Vršič prispeta okoli 16:30, lahko služita kot prevoz za pohodnike ob koncu dneva. Med 10:35 (oz. 12:00 iz obratne smeri) in 16:30 pa nastane 4,5- do 6-urna časovna vrzel, v kateri javni prevoz ni na voljo, kar bistveno omejuje njegovo uporabnost za pohodnike.

Takšen obseg avtobusnih prevozov je bistveno premajhen glede na priljubljenost in obiskanost prelaza Vršič. Zaradi omejenega števila voženj je pričakovati, da bo vpliv na zmanjšanje prometne obremenjenosti območja minimalen.

Redno in sistematično spremljanje obiskovalcev je zato ključno za razumevanje vplivov množičnega turizma v Alpah. Le na podlagi konkretnih, zanesljivih podatkov lahko ustrezno načrtujemo javni prevoz, usmerjamo obiskovalce in dolgoročno varujemo naravo. Analiza časovne razporejenosti obiskov jasno kaže na potrebo po pogostejših jutranjih in popoldanskih avtobusnih povezavah, ki bi omogočile prihod planincev v jutranjih urah in njihovo vračanje ob koncu dneva. Trenutno predvideni vozni redi in število voženj še ne zadostujejo za učinkovito preusmerjanje z osebnih vozil na trajnostne oblike mobilnosti.

Če želimo, da obisk Vršiča in tamkajšnjih planinskih poti tudi v prihodnje ostane varen, dostopen in trajnosten, je nadgradnja javnega prevoza nujna. S tem bomo prispevali k razbremenitvi okolja, izboljšali izkušnjo obiskovalcev in zagotovili dolgoročno zaščito naravnega bogastva alpskega sveta. Projekt »Z JPP do dolin in peš do višin« pri tem ostaja ena ključnih pobud za razvoj trajnostnega planinskega turizma v Sloveniji.

Vir in dodatne informacije: cipra.org 

*Projekt financirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE).