Ogledov: 534

Posebna nagrada zlatega cepina 2025 Anji Petek in Patriciji Verdev

Posebna nagrada zlatega cepina 2025 Anji Petek in Patriciji Verdev
Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, prvič pa bosta nagrajeni slovenski alpinistki. Anja Petek in Patricija Verdev bosta na letošnji podelitvi najprestižnejših mednarodnih alpinističnih priznanj prejeli posebno nagrado za ženski alpinistični dosežek, in sicer za njun lanski prvi pristop na šesttisočak Lalung I po prvenstveni smeri in prečenje gore v odmaknjenem delu indijske Himalaje. Organizatorji so objavili tudi seznam izstopajočih vzponov v letu 2024, med katerimi so kar štirje slovenski, ki se še potegujejo za zlati cepin 2025 za najvidnejše alpinistične vzpone preteklega leta. Podelitev zlatih cepinov bo med 9. in 12. decembrom 2025 v San Martinu di Castrozzu v Italiji.

Organizatorji podelitve zlatih cepinov so 12. oktobra 2025 na Festivalu športa v Trentu razglasili letošnji prejemnici posebne nagrade za dosežke v ženskem alpinizmu, ki sta slovenski alpinistki Anja Petek (Zgornjesavinjski alpinistični klub Rinka) in Patricija Verdev (Alpinistični odsek Planinskega društva Celje Matica) za njun prvi pristop na Lalung I (6243 m). Na himalajski šesttisočak sta se povzpeli po vzhodnem grebenu po 2000-metrski prvenstveni smeri Here comes the sun (M6+ AI5+), prečili goro ter sestopili po zahodnem grebenu in čez severno steno; vzpon v alpskem slogu sta opravili med 9. in 14. septembrom 2024.

Anja Petek in Patricija Verdev, ki sta septembra lani opravili prvi pristop na šesttisočak Lalung I po prvenstveni smeri in prečili goro, bosta prejeli posebno nagrado zlatega cepina za ženski alpinistični dosežek. (foto Anja Petek)

Ta posebna nagrada je namenjena izključno spodbujanju ženskega alpinizma in se podeljuje za izjemen ženski vzpon preteklega leta oz. alpinistki za več dosežkov v preteklem obdobju oz. za kariero posamezne alpinistke. Letos bodo nagrado podelili tretjič, potem ko jo je lani za izjemno kariero prejela italijanska alpinistka Nives Meroi - z možem, zamejskim Slovencem Romanom Benetom, sta prvi par, ki sta osvojila vse osemtisočake -, leta 2023 pa so jo prejele alpinistke Capucine Cotteaux (Francija), Caro North (Švica) in Nadia Royo (Španija), ki so preplezale vzhodno steno Northern Sun Spire na Grenlandiji.

Mednarodna žirija in tehnični odbor zlatega cepina, najvišjega priznanja za alpinistične dosežke na svetu, sta se odločila, da posebno nagrado za ženski alpinizem za leto 2025 namenita vzponu na Lalung I, saj gre za "raziskovalni prvenstveni vzpon na šesttisočak v redko obiskani regiji, celotno prečenje gore, čist alpski slog plezanja po zahtevnem terenu ter izjemno predanost, še posebej ob prečenju vrha v slabem vremenu. Vse te lastnosti popolnoma odražajo vrednote nagrade zlati cepin, vzpon na Lalung I pa bo, upamo, navdih za prihodnje generacije alpinistk".

Vris pristopa (prvenstvena smer Here comes the sun po vzhodnem grebenu je označena z rumeno) in sestopa Anje Petek in Patricije Verdev na še neosvojeni vrh Lalunga I in z njega. (foto Patricija Verdev)

Na koncu odmaknjene doline Lalung se dvigujejo vrhovi Chiling I in II ter Lalung I, II in III, na meji med regijama Zanskar in Kishtwar. Alpinistična zgodovina tega območja je slabo dokumentirana in dolga leta so napačna imena in višine povzročali precejšnjo zmedo glede vrhov, značilnosti in dolin. Jasno pa je eno: pred letom 2024 noben od vrhov Lalung še ni bil zabeleženo preplezan.

"Septembra 2024 sta Slovenki Anja Petek in Patricija Verdev, članici štiričlanske ženske odprave, po postavitvi naprednega baznega tabora (ABC) na višini 4800 metrov v petih dneh preplezali oster in zahteven vzhodni greben Lalunga I. Poldrugi dan sta morali zaradi slabega vremena preživeti v šotoru. Zadnji večer, malo pod vrhom, sta v vetru izgubili šotorske palice in noč preživeli v bivak vrečah. Megla naslednjega jutra je otežila orientacijo, vendar sta vrh dosegli 14. septembra ob 9. uri. Nato sta opravili dolgotrajen sestop po zahodnem grebenu, nato pa s petimi spusti po vrvi čez severno steno ob 18.30 dosegli ledenik Lalung. Od tam sta nadaljevali sestop do naprednega baznega tabora, kar je trajalo še osem ur," so zapisali v obrazložitvi. Dodali so še, da sta ob prihodu v tabor, za katerega sta pričakovali, da bo miren, ugotovili, da je bilo bivanje njunih kolegic vse prej kot sproščeno, saj je bil tabor več noči zapored tarča medvedov, ki so strgali šotore in odnesli velik del hrane. Druga naveza v alpinistični odpravi, Ana Baumgartner (AO PD Ljubljana Matica) in Urša Kešar (AO PD Kranj), se je zaradi Uršinih težav z višino vrnila v bazni tabor in preplezala krajši prvenstveni smeri v bližnji granitni severni steni.

Anja Petek, najuspešnejša slovenska alpinistka zadnjih let, na vrhu Lalunga I. (foto Patricija Verdev)

"Častna nagrada mi predstavlja veliko priznanje za večletno nabiranje izkušenj, za naš raziskovalni duh, za najino voljo in vztrajnost ter predvsem zaupen odnos, ki sva ga zgradili s Patricijo med pripravami in odpravo, ki ga gojiva še danes," je misli ob veseli novici strnila Anja Petek, najuspešnejša slovenska alpinistka zadnjih let, in dodala: "Očitno znamo biti Slovenci v svojih idejah inovativni, drzni in hkrati premišljeni ter smo pripravljeni v ideje vložiti maksimalen trud. Menim, da se to v slovenskem alpinizmu odraža skozi zgodovino, glede na prepoznavnost slovenskih alpinistov in vzponov v svetu. Za nagrade, kot je ta, pa moraš biti tudi pravi čas na pravem mestu, da pride do simbioze sreče in pripravljenosti."

Petek in Verdev sta za vzpon na Lalung I novembra 2024 že prejeli mednarodno nagrado za ženske alpinistične dosežke jekleni angel, decembra letos pa bosta kot prvi slovenski alpinistki prejeli posebno nagrado zlatega cepina za dosežke v ženskem alpinizmu. "Pred tremi leti, ko je bilo znano, da bodo v okviru podelitve zlatega cepina podeljevali tudi posebno nagrado za ženski alpinizem, me je to zelo razveselilo. Organizacija je dala jasno podporo ženskemu alpinizmu. Tudi danes kar ne morem verjeti, kakšna čast naju je doletela," je ponosno dejala Anjina soplezalka Patricija Verdev in poudarila: "Upam, da bodo ljudje dobili iz tega dogajanja predvsem spodbudo, da bodo sledili svojim ciljem, sanjam, da bo počeli to, kar jih osrečuje, ter da bodo vztrajali na svoji poti v začrtani smeri. To je to, kar, smo me počele na tej odpravi."

Najvišje mednarodne alpinistične nagrade zlati cepin bodo podelili med 9. in 12. decembrom 2025 v kraju San Martino di Castrozza v Italiji, med 70 izstopajočimi vzponi leta 2024 pa so tudi štirje, ki so jih opravili slovenski alpinisti. Poleg vzpona naveze Petek-Verdev na Lalung I še 2000 višinskih metrov dolga prvenstvena smer Slovencev Aleša Česna in Britanca Toma Livingstona po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) v Karakorumu, prvenstveni solo vzpon Matica Jošta na Spao Ri (T9, 6,107m) v indijski Himalaji po prvenstveni smeri v severni steni ter prvenstvena smer slovensko-britanske naveze Gašper Pintar-Tom Livingstone v južni steni gore Mt Dickey na Aljaski. Prejemniki zlatega cepina 2025 za izjemne alpinistične dosežke v lanskem letu bodo znani naknadno, izbrala pa jih bo mednarodna strokovna žirija sedmih uglednih imen iz alpinističnega sveta: Ethan Berman, Aymeric Clouet, Young Hoon Oh, Ines Papert, Enrico Rosso, Jack Tackle in Mikel Zabalza. V Italiji bodo podelili tudi zlati cepin 2025 za življenjsko delo v alpinizmu, prejemnik katerega prav tako še ni znan.

Patricija Verdev tretji plezalni dan na vzhodnem grebenu šesttisočaka Lalung I (foto Anja Petek)

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 35 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni že enajstkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je bila leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za prvenstveno smer v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Leta 2019 sta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom. Leta 2022 je zlati cepin za življenjsko delo kot drugi Slovenec prejel Silvo Karo. Kot prvi slovenski alpinistki bosta leta 2025 posebno nagrado za dosežke v ženskem alpinizmu prejeli Anja Petek in Patricija Verdev za prvi pristop na Lalung I (6243 m) v indijski Himalaji.

Manca Ogrin

-------------------------
Medijske objave:
Prvič v zgodovini zlatega cepina nagrajeni slovenski alpinistki (Delo)
Slovenski alpinistki prvič nagrajeni s "posebno omembo za ženski alpinizem" (MMC RTV Slovenija)
Lanski dosežek slovenskih alpinistk odmeval tudi v tujini (STA)
Izpostavljen dosežek slovenskih alpinistk (Sportklub N1 Slovenija)
Posebna nagrada zlatega cepina Anji Petek in Patriciji Verdev (Novi tednik)
Prvič bosta nagrajeni slovenski alpinistki (Si21.com)