V gibanju inPlaninec dan bele palice povezujejo s svojo vizijo, omogočati priložnosti za inPlanince, za vse, tudi tiste, ki svet doživljajo nekoliko drugače in imajo različne zmožnosti. Na pohodih Skupaj v hribe slepi in slabovidni planinci dokazujejo, da meje niso tam zunaj, ampak le v naših glavah. Med številnimi dejavnostmi, ki spodbujajo gibanje, druženje in vključevanje, ima posebno mesto tudi ozaveščanje o življenju slepih in slabovidnih oseb ter o pomenu bele palice.

Bela palica ni le pripomoček, temveč ključ do svobode, samozavesti, pogumnega koraka v svet in aktivnega vključevanja v družbo.

Letos, ko Odbor inPlaninec praznuje 10. letnico,  dan bele palice posvečamo zgodbam ljudi, ki z belo palico osvajajo poti po mestu, skupaj s spremljevalci pa tudi planinske poti, kjer dokazujejo, da pogum in zaupanje vodita najdlje.

Ana Oražem, vodja delovne skupine Določen korak je svojo pot sprejemanja bele palice opisala iskreno:
»Ko je stanje z mojimi očmi prišlo tako daleč, da se v zunanjem okolju nisem več počutila varno, sem se začela odločati za belo palico. Moram priznati, da je sprejetje le-te bilo zelo težko, saj sem se nedolgo tega, kot slabovidna, vozila še s kolesom. Tudi moja okolica ni mogla verjeti, da hodim z belo palico. Vsled tega sem slišala tudi pripombe, ki so me v tistem trenutku zelo zmotile in prizadele, zato je trajalo dobra tri leta, da je res postala moja prijateljica. Pomaga mi pri večji samostojnosti, pri tem, da v znanem okolju lahko še sama pridem od točke A do točke B, tudi ljudi, ki jih ob poti srečam, z belo palico opozorim nase, da so tako bolj pozorni in ne pride do nevšečnosti. Tudi pred vstopom na avtobus, mi zelo pomaga, saj, če na postajališču stojim na označenem mestu, mi avtobus ustavi in šofer pove katera številka avtobusa je pripeljala.
Spoznala sem, da mi je bela palica zelo olajšala življenje in v veliki meri pripomogla k moji samostojnosti.«

»Tudi če ne vidiš sveta okoli sebe, lahko dosežeš svoje cilje. Naj te ovire ne ustavijo na poti do sanj!« pravi Miha Srebrnjak.

Na sliki pohodniki na cesti, ob ceti je trava, v kupini je oseba s psom in belo palico, arhiv inPlaninec

Miha Jakopin, ima veliko planinskih izkušenj z odborom inPlaninec. Letos se je vzpel tudi na ledenik skupaj s prostovoljci, a v vsakdanu potrjuje, da bela palica pomeni več kot le pripomoček:
»Bela palica mi pomeni večjo samostojnost, predstavlja mi varnost na mojih poteh, da v domačem okolju lahko pridem od začetka do cilja in se počutim bolj varnega. Skratka pomaga mi na vseh poteh, ki jih moram prehoditi in tudi druge opozarja name.»

Zaupanje v belo palico in v svoje sposobnosti se gradi postopoma. Irena Temlin je svojo izkušnjo opisala z veliko iskrenosti:
»Ko sem oslepela, sem se morala soočiti tudi z belo palico. Ko sem se na njo navadila, mi je postala nepogrešljiva. Kljub temu, da se prepotim, ko grem sama, mi zelo pomaga, da vsaj nekaj poti lahko opravim samostojno. Tudi okolica lažje zazna, da potrebujem malo pozornosti.«

Vsaka izmed teh zgodb je dokaz, da neodvisnost ni vedno samoumevna, ampak jo je treba osvojiti korak za korakom z vztrajnostjo, podporo in pogumom in te našim sogovornikom na manjka.
Bela palica je ključ do samostojnosti, a tudi sporočilo družbi, naj vidi onkraj ovir in predsodkov. Ob tem dnevu si želimo, da bi bilo naše okolje vedno bolj dostopno in vključujoče, da bi lahko slepi in slabovidni ljudje samozavestno stopali po svoji poti, po ulicah, v službi, na avtobusu in tudi na planinskih poteh s spremljevalci, kjer z roko v roki dokazujejo, da meje obstajajo le v naših glavah.

Prispevki preteklih let:

• Planinska zveza Slovenije - Z belo palico je svet slepim dostopen
• Planinska zveza Slovenije - Bela palica nepogrešljiv pripomoček