Bivak III stoji tik nad krnico Za Akom pod Široko pečjo v Martuljških gorah. Nov bivak so letos postavili na istih temeljih kot predhodni bivak iz leta 1946 in je oblikovno in po velikosti identičen prvotnemu. Konstrukcija bivaka in oplata je iz aluminija, notranjost pa je oblečena v les. Bivak nudi prostor za do pet oseb na preprostih ležiščih in eno ležišče na klopi, ima manjšo mizo in kaminsko peč. Bivak je stalno odprt, zanj pa skrbi Alpinistični odsek Planinskega društva Jesenice. Dostop do bivaka je iz Gozda - Martuljka po planinski poti do spodnjega dela krnice Za Akom. Pod krnico je strma stopnja, preko katere je zahtevna pot opremljena z jeklenico, nad to stopnjo pa do bivaka vodi nemarkirana uhojena pot.

Bivaki so majhna, preprosto opremljena gorska zavetišča za od štiri do deset oseb. Običajno stojijo v visokogorju, kjer v bližini ni planinskih koč. So stalno odprti, v nekaterih primerih pa je za dostop treba pridobiti ključ pri skrbniku. Namenjeni so izključno kot zatočišče v sili ali izhodišče za alpinistične ture. V bivaku ni oskrbe - ni osebja, hrane, praviloma ni gretja in tudi ne pitne vode; v njih so običajno le ležalne površine, nekaj odej in miza. Bivak vedno zapustimo urejen in čist, v njem ne kadimo, vso svojo opremo in smeti pa odnesemo s seboj v dolino. Rezervacije niso možne, do drugih obiskovalcev pa se obnašamo spoštljivo, strpno in solidarno. V bivak nikoli ne vstopamo z derezami, pri uporabi kuhalnikov ali sveč pa moramo biti zelo previdni in odgovorni, v navodilih za uporabo bivakov navaja Planinska zveza Slovenije. Do in od bivakov v večini primerov vodijo zahtevna brezpotja in ne markirane planinske poti, hoja po brezpotjih pa zahteva izkušenega posameznika z znanjem orientacije in uporabe ustrezne opreme. Bivaki so preprosta, a izjemna arhitekturna in kulturna dediščina, zato do njih ohranjajmo spoštljiv odnos. V Sloveniji je 17 bivakov in 159 planinskih koč.

"Na Planinski zvezi Slovenije z zadovoljstvom pozdravljamo postavitev novega bivaka, ki predstavlja pomemben prispevek k varnejšemu in trajnostnemu obiskovanju gora. Ne gre le za objekt, temveč za simbol sodelovanja, odgovornosti in skrbi za gorsko okolje. Zahvaljujemo se Pivovarni Laško Union kot pobudniku projekta ter partnerjem SloPak, Talum, Impol in Kolektor KOV za njihov prispevek k uresničitvi pobude, ki bo služila generacijam obiskovalcev gora," je povedal predsednik Planinske zveze Slovenije Jože Rovan in izpostavil, da se bivaki precej razlikujejo od planinskih koč, saj niso oskrbovani: "Bivaki so majhna in preprosto opremljena gorska zavetišča, namenjena izključno zatočišču v sili – ob nenadnem poslabšanju vremena, izčrpanosti, poškodbi ali temi. Pogosto služijo tudi kot izhodišče za alpinistične in zahtevnejše gorske ture. Niso brezplačni počitniški objekti, niti hoteli ali glamping objekti in niso namenjeni večdnevnemu bivanju, udobnemu prenočevanju ali zasebnim druženjem, temveč predstavljajo del osnovne infrastrukture za varnejše gibanje v gorskem svetu."

Planinska zveza zato obiskovalce poziva k spoštovanju namena bivakov in odgovornemu ravnanju v gorah. "Čeprav so visokogorske planinske koče že zaprle svoja vrata, so še vedno odprte sredogorske in nižje ležeče koče, ki omogočajo varen in prijeten obisk gora tudi v hladnejšem delu leta. Ob jesenskih turah je treba upoštevati krajši dan, večjo verjetnost megle, možnost nenadnega poslabšanja vremena s snežnimi padavinami in spolzke poti, ki jih pogosto prekriva listje. Ključno je premišljeno načrtovanje poti in preverjanje aktualnih informacij o razmerah na terenu. Nesreča žal nikoli ne počiva in vse, vključene v projekt Bivaki za bele vrhove, je močno pretresla novica, da se je po sklepnih delih po postavitvi novega bivaka med sestopom smrtno ponesrečil Anže Mrak, direktor podjetja Kolektor KOV d.o.o. in član Planinskega društva Žirovnica. Z globokim spoštovanjem ohranjamo spomin na njegovo strokovnost in predanost," je še povedal predsednik PZS Jože Rovan.

Projekt Bivaki za bele vrhove, pobudnik katerega je pivovarna Laško Union, se je uradno začel aprila 2024 z ambicioznim ciljem - iz odpadnih aluminijastih pločevink ustvariti nov bivak v slovenskih gorah. Med majem in septembrom so prostovoljci, planinci ter obiskovalci gora zbirali pločevinke na 14 najbolj obiskanih gorskih izhodiščih po Sloveniji - nabralo se jih je dve toni oziroma približno 117 tisoč odpadnih pločevink. Oktobra je podjetje Slopak zbrane pločevinke pripravilo za reciklažo, medtem ko je podjetje Talum novembra in decembra aluminij stalilo ter pretopilo v kakovostno surovino. V začetku leta 2025 je podjetje Impol aluminijasto surovino zvaljalo v plošče, namenjene izdelavi bivaka, podjetje KOV Kolektor pa je med marcem in junijem iz teh plošč oblikovalo in sestavilo konstrukcijo. Po končani izdelavi je Planinska zveza Slovenije med junijem in julijem 2025 poskrbela za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj za postavitev prvega bivaka v okviru projekta, ki je nadomestil obstoječi Bivak III Za Akom. Postavitev novega bivaka predstavlja simbolni zaključek krožnega projekta, ki povezuje trajnost, skupnost in odgovoren odnos do gorskega okolja.

Manca Ogrin