Stoletje prej, leta 1924, so na olimpijskih igrah v Chamonixu prvič podelili posebno medaljo za alpinistične dosežke, v času olimpijskih iger Pariz 2024 pa sta vrhunska alpinista Aleš Česen in Tom Livingstone v alpskem slogu preplezala 2000 višinskih metrov dolgo prvenstveno smer Edge of Entropy po zahodnem grebenu na Gašerbrum III v Karakorumu. To je bil šele tretji vzpon na vrh, ki si primat najvišjega neosemtisočaka deli z Gjačung Kangom (prav tako 7952 m). Zgornji del grebena je bil vrtoglavo oster in strm, eden najzahtevnejših raztežajev pa je bil prav zadnji, ki ju je 4. avgusta 2024 pripeljal na 15. najvišjo goro na svetu, sicer pa sta za vzpon in vrnitev v bazni tabor potrebovala sedem dni.

Uigrana slovensko-britanska naveza bo za izjemen vzpon decembra letos prejela zlati cepin, najvišje mednarodno priznanje za alpinistične dosežke. Lani je Aleš Česen dejal, da sta bila, ko sta dosegla vrh Gašerbruma III, tako fizično utrujena, da ni bilo nobene evforije, prav tako ostaja na trdnih tleh ob novici o novem alpinističnem priznanju: "Brez neke samovšečnosti nama je bilo s Tomom obema jasno, da gre za povsem nadstandardni vzpon. Tako tudi ta nagrada ni tako veliko presenečenje, kot je bilo to na primer leta 2015 za vzpon v Hagshuju. Sicer pa tega zlatega cepina nikakor ne doživljam kot trofejo, ampak bolj v smislu nekega glasu strokovne javnosti kakovosti in vrednotam (klasičnega) alpinizma."

Poleg njiju bosta z zlatim cepinom nagrajeni še dve ameriški navezi: August Franzen, Dane Steadman in Cody Winckler za prvi pristop na Yashkuk Sar (6667 m) v Karakorumu ter Spencer Gray in Ryan Griffiths za prvi pristop na jugozahodni vrh Kaqur Kangri (6859 m) v Himalaji. Najvišje mednarodne alpinistične nagrade bodo podelili med 9. in 12. decembrom 2025 v San Martinu di Castrozzu v Italiji. Mednarodno žirijo, ki je izmed 70 izstopajočih vzponov leta 2024 izbrala tri in jih nagradila z zlatim cepinom za alpinistične dosežke, sestavljajo ugledna imena iz sveta alpinizma: Ethan Berman, Aymeric Clouet, Young Hoon Oh, Ines Papert, Enrico Rosso, Jack Tackle in Mikel Zabalza.

To bo že drugi skupni zlati cepin za Česna in Livingstona, saj sta ga skupaj z Luko Stražarjem prejela že leta 2019 za prvi vzpon s severne strani na Latok I (7145 m) v Karakorumu, sicer pa tretji za Česna, ki je prvega prejel leta 2015 z Luko Lindičem in Markom Prezljem za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji. "Ti trije vzponi so kar različni. Če je bil Hagshu čisto presenečenje, takrat v smislu, kakšno smer bomo plezali, je bilo pri Latoku in Gašerbrumu to bolj pričakovano. Prav tako v smislu kompleksnosti in dimenzij se Hagshu težko primerja s preostalima dvema. Gre pa jasno v vseh primerih za vrhunske vzpone velikega formata. In prav vsi trije so bili opravljeni v odličnem vzdušju in vsak s pravo mero negotovosti. Tako je bil vsak od teh vzponov vrhunska avantura," poudarja Česen.

Naveza Česen-Livingstone pleza na najvišji ravni in uresničuje vizionarske alpinistične cilje. Čeprav skupaj plezata le občasno, ju povezuje odnos do alpinizma in obladovanja tveganja na skupni vrvi, kot pravi Česen: "S Tomom ne plezava skupaj na dnevni ravni, saj on živi na zahodni strani Alp, jaz pa na vzhodni. A ko se srečava, je energija vedno odlična, ne glede na to, ali plezava nekaj resnega v Himalaji, kakšen hiter vzpon v Alpah, ali pa 'samo' kakšno lažjo grebensko smer v slovenskih Alpah. Oba imava podoben odnos do alpinizma, predvsem pa praktično istega do obladovanja tveganja v alpinizmu, kar je zlasti v visokih gorah zelo pomembno."

Na svetu je le šest alpinistov - med njimi dva slovenska -, ki so zlati cepin prejeli trikrat ali večkrat. Petkrat so z njim počastili britanskega alpinista Paula Ramsdena, štiri sta prejela Slovenec Marko Prezelj in Japonec Kazuya Hiraide, trikrat pa so bili za vrhunski alpinistični vzpon nagrajeni Britanec Mick Fowler, Japonec Kenro Nakajima in zdaj Slovenec Aleš Česen. 

Letošja podelitev zlatih cepinov bo močno slovensko obarvana, saj bosta decembra posebno nagrado za ženski alpinistični dosežek leta 2024 prejeli tudi Anja Petek in Patricija Verdev, in sicer za njun prvi pristop na Lalung I (6243 m). Na himalajski šesttisočak sta se povzpeli septembra lani po vzhodnem grebenu po 2000-metrski prvenstveni smeri Here comes the sun, prečili goro ter sestopili po zahodnem grebenu in čez severno steno. Poleg Česnovega in Livingstonovega ter vzpona naveze Petek-Verdev sta bila med izstopajočimi vzponi tudi prvenstveni solo vzpon Matica Jošta na Spao Ri (T9, 6,107m) v indijski Himalaji ter prvenstvena smer slovensko-britanske naveze Gašper Pintar-Tom Livingstone v južni steni gore Mt Dickey na Aljaski. V Italiji bodo podelili tudi zlati cepin 2025 za življenjsko delo v alpinizmu, prejemnik katerega še ni znan.

Zgodovino zlatega cepina so vidno zaznamovali slovenski alpinisti, ki so bili v 33 letih podeljevanja najvišjega alpinističnega priznanja nagrajeni že dvanajstkrat. Prvi podeljeni zlati cepin sta leta 1992 za prvenstveni vzpon po južnem stebru Kangčendzenge (8476 m) prejela Marko Prezelj in Andrej Štremfelj, ki je bila leta 2018 tudi prvi slovenski prejemnik zlatega cepina za življenjsko delo v alpinizmu. Leta 1997 sta ga prejela Tomaž Humar in Vanja Furlan za novo smer v severozahodni steni Ama Dablama (6812 m) v Nepalu. Leta 2007 je nagrado zlati cepin že drugič prejel Marko Prezelj, skupaj z Borisom Lorenčičem za preplezano novo smer v stebru Čomolharija (7326 m); istega leta je zlati cepin po mnenju občinstva prejel še Pavle Kozjek za prvenstveni solo vzpon na Čo Oju (8201 m) in objavo fotografije poboja tibetanskih beguncev na prelazu Nangpa La. Leta 2012 sta zlati cepin za prvenstveno smer v K7 West (6858 m) v Pakistanu prejela Luka Stražar in Nejc Marčič, leta 2015 za prvenstveni vzpon v severni steni Hagshuja (6657 m) v indijski Himalaji Aleš Česen, Luka Lindič in Marko Prezelj ter leta 2016 za prvenstveno smer na Cerro Kishtwar (6173 m) v Indiji Urban Novak in Marko Prezelj, skupaj z Američanom Haydenom Kennedyjem in Francozom Manujem Pellissierjem. Leta 2019 sta za prvi vzpon na Latok I (7145 m) s severne strani zlati cepin prejela še Aleš Česen in Luka Stražar, ki sta se na sedemtisočak v Karakorumu povzpela z Britancem Tomom Livingstonom. Leta 2022 je zlati cepin za življenjsko delo kot drugi Slovenec prejel Silvo Karo. Leta 2025 bo svoj tretji zlati cepin prejel Aleš Česen za prvenstveni vzpon s Tomom Livingstonom po zahodnem grebenu na Gašerbrum III (7952 m) v Karakorumu, kot prvi slovenski alpinistki pa bosta posebno nagrado za dosežke v ženskem alpinizmu prejeli Anja Petek in Patricija Verdev za prvi pristop na Lalung I (6243 m) v indijski Himalaji.

Manca Ogrin