Kakšen je glavni namen zapornice v dolini Vrata? Zakaj je bila dolina zaprta s spuščeno zapornico vso zimo, čeprav je bil velik del zime kopen?

Najprej moram povedati, da gre za državno cesto. Leta 2021 je bilo izdano naravovarstveno soglas­je s pogoji, v okviru katerih je Ministrstvo za okolje Direkciji RS za infrastrukturo dovolilo asfaltiranje ceste. Eden izmed pogojev direkciji je bil tudi vzpo­stavitev prometnega režima (zmanjšati oziroma omejiti dostop v Vrata), ki mora biti usklajen tudi z Zavodom RS za varstvo narave, Triglavskim naro­dnim parkom (TNP) in občino Kranjska Gora. Pri izdaji odločbe za naravovarstveno soglasje so se za­vedali, da se bo promet z asfaltiranjem ceste povečal, zato so postavili to zahtevo. Pogoj je bilo treba ure­sničiti v roku enega leta, izjemoma se zaradi objek­tivnih pogojev lahko podaljša še za eno leto. Tako smo v letu 2023 pristopili k urejanju prometa. Da smo lahko v zadnjem delu ceste uredili parkirišče, je bilo treba izvesti določene pravne postopke, da smo pridobili služnostno pravico za ureditev parkirišča. To pomeni, da je občina čisto na koncu doline upra­vljavec tega parkirišča. Projekt zapornic financira in izvaja direkcija. Leta 2023 zapornic še ni uspelo po­staviti, ker je bilo treba najprej zgraditi obračališče, da ne bi prihajalo do prometnih zamaškov pred zapor­nico. V letu 2023 smo na parkirišču v Vratih začeli z zaračunavanjem parkirnine.

Obvestilne table o prostih mestih v dolini smo posta­vili na več točkah pred vstopom v dolino. V letu 2023 smo videli, da kljub napisu, da je parkirišče polno, obiskovalci prometne signalizacije niso upoštevali. V tem letu parkirnina še ni bila visoka, bila je enaka kot vsa leta dotlej, ko še ni bilo nobenih omejitev. Videli smo, da obiskovalci ne spoštujejo prometne signalizacije. Občina Kranjska Gora se je zato odlo­čila, da uvedemo višjo parkirnino, kot je v Mojstrani, ker smo na ta način želeli doseči odvračilni ukrep. Zato smo leta 2024 parkirnino v Vratih povišali na 25 evrov za celodnevno parkiranje in uvedli brezplačen prevoz. Če bi bila parkirnina v Vratih enako visoka kot v Mojstrani, ljudje zanesljivo ne bi razmišljali o prevozu z brezplačnim avtobusom. Občina je v letu 2023 organizirala brezplačni avtobusni prevoz, a samo v glavni sezoni.

V Vrata smo v letu 2023 z brezplačnim javnim pre­vozom prepeljali nekaj več kot 2800 potnikov, leta 2024, verjetno tudi zaradi višje parkirnine v Vratih, ki je precej višja od mojstranške, pa smo prepeljali več kot 8000 potnikov.

V tem času smo z Ministrstvom za infrastrukturo in tudi s koncesionarjem, ki vzdržuje cesto, nadaljevali projekt zapornic in obračališča, ki je bilo dograjeno sredi leta 2024. Izgradnja obračališča in zapornic je bila zaključena sredi leta 2024. V poskusno obra­tovanje pa je bila dana v začetku novembra, da smo lahko preverili, če v redu deluje. Potem pa je žal že čez teden dni zapadel sneg in vzdrževalec je cesto 14. no­vembra zaprl. Ker je cesta v Vrata znotraj TNP, se je ne sme soliti. In če se je ne soli, vzdrževalec ne more zagotavljati varne vožnje. Zapornica je bila spušče­na skoraj do konca marca, cesta pa zaprta. Če bi bile razmere primerne, bi vzdrževalec koncesionar, Go­renjska gradbena družba, verjetno cesto 15. marca ali še prej odprl. Ker pa so bile na cesti v dolini še zimske razmere, je bila odprta šele pred zadnjim koncem tedna v marcu. O tem odloča vzdrževalec, on je za­dolžen, da zagotavlja pogoje za varno vožnjo.

Zakaj pa vzdrževalec koncesionar ne odpre ceste takrat, ko na njej ni snega? Od lanskega 15. no­vembra pa do 28. marca je bila namreč velikokrat brez snega in suha.

To presoja koncesionar in prepričana sem, da je urejeno tako, da je cesta varna. Res težko te stvari pre­sojamo laiki. Izpostavila bi bližino Triglavske Bistri­ce. Ponoči temperature padajo in zaradi vlage lahko cesta poledeni. Temperature so bile nizke tudi, kadar je deževalo. Vrsto let sem delala v Komunali Kranjska Gora, zato mi je znano, da je drugače cesto ocenje­vati ob treh ponoči, zjutraj ob petih ali pa ob desetih dopoldne. Koncesionar jo je pregledoval, in če bi bilo možno, sem prepričana, da bi cesto odprl prej, če bi lahko zagotovil varno vožnjo. Naj povem še, da je cesta v Vrata pozimi zaprta že 30 let, in sicer s pro­metnim znakom "Prepovedan promet za vsa vozila" pri zadnjih hišah v Mojstrani, mi rečemo pri Rosu. Tu se je pokazal odnos in spoštovanje prometnih znakov. Ljudje so se enostavno zapeljali mimo znaka. Na srečo se ni zgodilo nič hujšega. A če bi prišlo do tragičnega izida, bi iskali odgovorne.

Svoje pripombe glede višine parkirnine in pobudo glede popusta za člane PZS je podala tudi PZS.

Ja, sredi leta 2023 smo se sestali z vodstvom Planin­ske zveze Slovenije (PZS), ker smo se želeli pomeniti prav zaradi visoke parkirnine. Dogovorili smo se, da upoštevamo njihov predlog in se parkirnina ne zara­čunava na dan ampak na 24-urni interval. To pomeni, da če nekdo pride ob desetih dopoldne v Vrata, se mu celodnevna parkirnina zaračuna do naslednjega dne do desete ure. V ta namen smo morali prilagoditi parkomat, ampak pripombo smo upoštevali, ker se nam je zdela smiselna, da obiskovalcem gora ne zara­čunavamo več. Vodstvo PZS je dalo tudi pobudo, da se članom PZS obračunava določen popust. Ampak žal pravno formalno ta zadeva ne zdrži, da bi določe­ni zvezi društev dali popust, drugi pa ne, ker imamo tudi Zvezo turističnih društev, pa Zvezo društev upo­kojencev itd. in bi vsak lahko na ta način izposloval določen popust. Parkirnina je za vse obiskovalce enaka.

Kje je dovoljeno parkiranje v Vratih in kje je možno plačilo parkirnine?

Parkiranje v dolini Vrata je dovoljeno na parkirišču na koncu doline, vmes pa sta dve parkirišči z manjšim številom, ki sta tudi označeni, in sicer pod Kukovo špico (postaja Čerlovec) in na izhodišču za Bivak II (postaja Za dolino za Cmirom). Drugje ob cesti par­kiranje ni dopustno in se kaznuje z globo policije oziroma nadzornika TNP, predvsem globe TNP so zelo visoke. Čeprav bodo obiskovalci vzeli listek pri zapornici in plačali parkirnino, lahko dobijo kazen oziroma globo, če ne bodo parkirali na ustreznih par­kirnih mestih. Parkirnina se lahko plača na parkirišču v Vratih ali pa pri zapornici na izhodu, kjer sta dve blagajni – ena za gotovinsko plačilo, ena za brezgo­tovinsko.

Promet v Vrata je omejen zaradi varovanja narave, da bi bilo manj hrupa, izpuha, da bo vse bolj eko­loško. Toda če gre nekdo samo v Aljažev dom na kavico ali kratek sprehod, ali ker so cene za dnevno ali dvodnevno parkiranje tako visoke, da te nekdo zapelje v Vrata, ti greš v hribe, on z avtom nazaj, čez dan ali dva pride nazaj gor pote in gresta skupaj nazaj, je dosti več onesnaženja. Kako smo torej zavarovali naravo? Če bi bila par­kirnina cenejša, bi šel človek sam gor in dol. Zdaj te pa nekdo pripelje in pride iskat, zato je narava dvakrat bolj onesnažena, poleg tega pa nič ne pri­speva v mošnjiček. Nekako ni logično in je ekolo­ško veliko bolj obremenjujoče.

Moram reči, da smo imeli pogovor z nekaterimi al­pinisti veterani, ki so prvo brezplačno uro prav poz­dravili.

Pretehtali smo več stvari, nismo na pamet postavili cene. Razmišljali smo, da bi bila prva ura parkiranja brezplačna prav zato, da bi planinci lažje dostopali do izhodišča. Da jih mogoče pripelje kdo od sorodnikov ali da se pripelje skupina planincev, alpinistov, ki jih nekdo odloži, se potem odpelje iz doline in jih potem pride iskat. Da bi se na ta način združile skupine ple­zalcev ali pohodnikov in na ta način prišle s skupnim prevozom ter ne imele stroškov s parkiranjem. Na koncu leta 2025 bomo ocenili stanje, pogledali, kaj bi bilo morda smiselno izboljšati. Morda bomo za nasle­dnje leto predlagali, da bo prva ura najdražja ali zelo visoka, vsaka nadaljnja pa cenejša. Vsekakor s prvo brezplačno uro nismo nameravali spuščati v dolino turistov, ki bi se poslikali pod Severno steno in potem odšli. To zanesljivo ni bil namen tega brezplačnega parkiranja.

V letu 2025 smo dodatno vzpostavili še krožni prevoz s kombijem od Planinskega muzeja do slapa Perič­nik, ker se nam zdi, da je Peričnik zanimiv, avtobusni prevozi v Vrata pa bodo manj obremenjeni. Pri slapu ni praktično nobenih parkirnih mest, ker je tam vo­dovarstveno območje za pitno vodo za občino Jese­nice.

Na kavico v Vrata bomo morda še šli, ker je prva ura brezplačna, ampak v hribe pa ne več. Ni neke resne ekološke, trajnostne logike.

No ja, zgledovali smo se tudi po cestninah oziroma parkirninah ostalih. Če pogledava npr. planino Blato, Logarsko dolino itd.

Ko ste se dotaknili Logarske doline, me zanima, ali bo planincem omogočen brezplačen vstop do osme ure zjutraj, kot je v Logarski dolini za člane PZS?

Kot sem povedala, tega ne bo. Saj bi lahko potem dali pobudo tudi člani turističnih društev in člani društev upokojencev. Da tudi oni, če bodo prišli do sedme ali osme ure, želijo brezplačni vstop. In veste, kaj se bo zgodilo? Kaos. Take primere smo že imeli. V Moj­strani je bilo zjutraj dirkališče, ker so želeli priti do sedme ure v dolino. Vedeti morate, da se bo zapor­nica po 195. vozilu zaprla. Tudi tisti, ki bodo vstopili le za eno uro, se štejejo v to kvoto. Ko bo šel avtomo­bil ven, bo merilec na zapornici zaznal novo prosto mesto.

Ampak v Logarski dolini vedo, da pravi planinci in alpinisti odhajajo zgodaj na ture. Ne prihajajo kot turisti. V stene se odpravljajo zgodaj. Poleg tega je vso infrastrukturo s kočami in potmi zgradila planinska organizacija, ne turistična, upokojenska. Zakaj res ne bi člani PZS imeli popusta? In dejansko lahko Občina Kranjska Gora na podlagi planinske zgodovine dandanes izvaja turizem.

Ni res, da ni prostega dostopa do gora, kot nam očitajo, ker ga dejansko omogočamo še vedno z brezplačnim avtobusnim prevozom, ki se odvija. Planinske koče seveda morajo živeti, to je naša kulturna dediščina. Koče načeloma bolj živijo od obiskovalcev – ne tistih pravih alpinistov in planincev, ampak je velika večina turistov, ki pridejo iz drugih držav. Naj izpostavim še samo organizacijo avtobusnega prevoza. Stroške nosi Občina Kranjska Gora. Lansko leto smo s parkirnino pobrali okrog 100.000 evrov, strošek samo avtobu­snega prevoza pa nas je stal nekaj čez 120.000 evrov. To se pravi, da smo naredili 20.000 evrov izgube.

Državi smo morali tudi plačati za stvarno služnost, da imamo lahko parkirišče. Poleg tega zagotavljamo tudi reditelje, ne glede na to, da je organiziran javni prevoz. Redarje bomo morali zagotavljati tudi letos, ker ljudje ne spoštujejo prometnih znakov, da ureja­nje vozil na parkirišču v Vratih poteka dobro ter da ljudje ne bodo imeli težav pri zapornici. Tako da je stroškov veliko.

Gorniki, plezalci z dolgo turo pred seboj odhajajo še prej in se pozno vračajo. Res bi bilo dobro, da bi bil prevoz organiziran morda že ob treh, da bi začeli hoditi ob štirih zjutraj, in da bi bil zadnji prevoz okoli 21. ure.

Tega se zavedamo in bomo skušali to urediti. Je pa vse odvisno od tega, ali bo naš avtoprevoznik lahko zago­tovil toliko voznikov. Letos zjutraj zagotovo s prvim prevozom iz Mojstrane začnemo ob 4. uri zjutraj, prevoz bo organiziran s kombijem. In tudi zvečer smo podaljšali čas obratovanja, zadnji prevoz iz Vrat odpelje ob 19.15.

Res bi bilo krasno, če bi lahko imeli prevoz čim bolj zgodaj zjutraj in čim pozneje zvečer, ker bi to pomenilo, da bi več ljudi parkiralo v Mojstrani, več bi bilo prihodkov od parkirnin in lažje bi se priskrbelo še enega voznika. Res bi bilo dobro priti naproti planincem, alpinistom, plezalcem, ker so zelo slabe volje, ko bi radi parkirali in se peljali z avtobusom v Vrata, a ob takem urniku prevozov svojih zgodnjih in dolgih tur ne morejo načrtovati.

Res se trudimo, da bi uspeli podaljšati čas obratova­nja voženj. Absolutno pa zagotavljamo brezplačni prevoz v Vrata z avtobusom, in tako bo ostalo.

In se ne bo zgodilo, kot se je lani, ko avtobusa ni bilo.

Žal se je to res zgodilo. Našemu prevozniku se je ne­kajkrat pokvaril kombi oziroma avtobus in ni mogel dobiti nadomestnega. Stvari so sicer nepredvidlji­ve, a tudi jaz upam, da se to ne bo pogosto dogajalo oziroma da se ne bo nikoli več zgodilo.

Ste morda razmišljali, da bi imeli Slovenci, domači obiskovalci popust, tako kot imajo v marsikateri evropski državi in v marsikaterem parku za drža­vljane, ki so redni obiskovalci, cenejši vstop? Tuji obiskovalec pride le enkrat in mu za parkirnino ni težko plačati, kolikor pač stane. Ali nam boste prišli naproti?

Državljani nimajo brezplačnega ali cenejšega vstopa. Vstop je registriran z registrsko tablico. Tujci pogosto vzamejo rent-a-car in merilec prepozna tablico in ne osebe. Mi ne pobiramo vstopnine z osebno izkazni­co. Res ne vem, na kakšen način bi parkomat prebral, ali je lastnik vozila naš ali tuj državljan. Kot županji mi je še posebej hudo, da morajo naši občani prav tako plačati parkirnino. V Vrata ne morejo priti brezplač­no samo občani Kranjske Gore, temveč tudi prebi­valci Julijskih Alp. Res smo obremenjeni s turizmom tako Bled kot Bohinj, Kranjska Gora, Tolmin, Bovec. In včasih si človek želi popoldne ob petih iti mogoče na sprehod ali kaj plezat. Pa ne bo morda niti možno, ker je z odredbo število vozil v Vratih omejeno na 195. Samo za primerjavo, na Vršiču bo samo 92 par­kirnih mest.

Zakaj pa tako malo?

Število parkirnih mest tako v Vratih kot na Vršiču so določili nosilci urejanja prostora.

Ali je v Vratih predviden popust pri večdnevnem parkiranja? Ker če ne vozimo, zares ne onesnažu­jemo okolja.

To je res. Morda bi bila možnost, da bi mogoče za tri­dnevno parkiranje uvedli kakšen popust, bomo raz­mislili za leto 2026. Vseeno pa mora biti parkirnina za celodnevno parkiranje višja, kot je v Mojstrani, ker se sicer ne bo nihče odločil za avtobusni prevoz.

V Mojstrani pa parkirnina tudi ni prav poceni. Zakaj?

Mislim, da je odvisno, v kateri coni parkirate, ampak najvišja je 10 evrov. Kar ni prav veliko, na Bledu in v nekaterih drugih krajih je parkirnina tudi 3 evre in več na uro.

Toda pravi planinci ne gredo na Bled, oni hodijo v Vrata, v stene, na Škrlatico, na Kriške pode, Kre­darico, Stanič, Dolič … Zakaj se niste zgledovali npr. po Planici, kjer je celodnevna parkirnina 3,80 evra? Zakaj po Bledu?

Veste, Planica je državni zavod, ni občinski. Imajo 600 parkirnih mest, pa jih je verjetno precej več par­kiranih. In tudi pri njih je trajalo okoli dvajset let, da so obiskovalci sprejeli zapornico za v Tamar. Toliko let približno traja. Enako je na primer s tem, da so se planinci, alpinisti navadili, da smeti odnašajo v dolino.

Ali opažate manj prometa oziroma menite, da se je z zapornico in omejitvijo parkirnih mest v Vratih dejansko umiril promet po dolini ?

To bomo šele videli, še posebej konec sezone 2025. V letu 2023, ko še ni bilo zapornice, ljudje niso upo­števali prometnih znakov. Ne glede na to, da je bilo parkirišče polno, so se še kljub temu vozili noter. Pre­pričana sem, da bo zapornica pripomogla k umirja­nju, saj se po zapolnitvi 195 mest ne bo dvignila in ne bo možen vstop z avtom.

Zanima me, ali se kranjskogorska občina zaveda, da s tem omejevanjem dejansko zajeda tudi koče, ki zato slabše turistično živijo in imajo manj dobička. Koče v Vratih in višje, npr. Pogačnikov dom na Kriških podih, so lani zelo potarnale, da so imele manj slovenskih obiskovalcev, sploh glede prenočevanja in dobička. Tujci pa seveda prihajajo.

Podatka za vse koče nimam, Aljažev dom v Vratih pa je imel res nekaj manj prometa. Res je tudi, da se je cena prenočevanja v planinskih kočah močno zvišala; oskrba je draga, ker so se vse cene dvignile. Oskrbni­ka danes ne moreš dobiti, če ga ne plačaš dobro, cena električne energije je visoka, ogrevanje itd. Menim, da ni vzrok samo cena parkiranja, ampak verjetno cene v kočah sploh. Mislim, da se bomo morali pred­vsem na območju Julijskih Alp zelo zavedati, da ta prostor prenese le določeno število obiskovalcev in da bo treba tudi na ta način ustrezno ukrepati. Ne želim si omejevanja, bi si pa želela usmerjati, poraz­deliti število obiskovalcev.

Kaj pa izjeme, ki imajo brezplačen vstop?

Nihče ni izjema, ne alpinisti ne vodniki, nihče nima nižje parkirnine. Brezplačno lahko vstopajo samo tisti, ki imajo za zapornico stalno prebivališče ali svojo nepremičnino, to se pravi zemljišče, in nihče drug.

V odloku je zapisano, da bodo izjeme veljale med drugimi za tiste, ki imajo turistično nastanitev v dolini Vrata. Tudi za tiste, ki bodo prenočevali na Kriških podih in se bodo povzpeli iz Vrat?

Ne, za Kriške pode to ne velja. To je mišljeno za tiste, ki se s ceste pripeljejo na zemljišče. V Vratih imamo štiri objekte, eden je Aljažev dom. Kdor bo spal v Aljaževem domu, mu ne bo treba plačati parkirnine, planinsko društvo (PD) bo sporočilo podatke o re­zervaciji sob in nam posredovalo podatke, da bodo nemoteno lahko vstopili.

Kako komentirate dve peticiji glede parkiranja v Vratih in zapore doline, ki so jih naslovili alpinisti? Eno pa je naslovila tudi splošna javnost.

Z vsemi je bila seznanjena tudi ministrica za infra­strukturo. Naše mnenje je, da ne onemogočamo dostopa, ker je peš in z brezplačnim javnim prevo­zom dolina še vedno dostopna. Je pa res, da je določe­no manjše število vozil, ki lahko vstopajo v dolino, kot že omenjeno, z naravovarstvenem soglasjem.

Kakšne druge ukrepe še sprejemate za varstvo okolja v tem delu in ali se bodo financirali iz par­kirnine?

V letošnjem letu ne nameravamo zapreti nobene druge doline. Zavedamo pa se, da bo verjetno pritisk na dolini Krma in Kot večji. Glede na to, da se tam še ne plačuje parkirnina oziroma da dostop še ni omejen, bi vseeno opozorila, naj ljudje prav tako spo­štujejo prometne predpise in naj v Krmi ne parkirajo izven označenih parkirišč. Če bodo vozila parkirana ob cesti in lastniki gozdov ne bodo mogli dostopati do svojih zemljišč, bomo morali ukrepati. Cesta je v lasti občine Kranjska Gora in občine Gorje.

Se pravi, veliko je odvisno od nas. Če bomo v Krmi in Kotu lepo parkirali, ju ne boste zaprli?

Res je, za zdaj ju ne bomo zaprli. Parkirišče v Radovni smo uredili prav zato, da ljudem omogočimo par­kiranje, da ne parkirajo po travnikih, ob cesti itn. A veliko prostora tam tudi ni. Zavedam se, da vseh travnikov in pašnikov ne smemo spremeniti v par­kirišča.

Kako pa je z dostopom z Dovjega do parkirišča Ravne, izhodišča za Kepo?

Ta cesta že ima omejen dostop. Gozdne ceste upra­vlja Zavod za gozdove. Ta cesta je že pod posebnim režimom. Lastniki gozdov, pašnikov in travnikov, ki dejansko niso mogli dostopati do svojih površin, so dali pobudo, da se na določenih cestah, kot na primer na Tromejo, na železnico s Korenskega sedla, v dolo­čenih mesecih prepove promet.

Kako bo urejeno na Vršiču, kjer je trenutno čez poletje še vedno normalen dostop, brez zapornic in parkirnin?

Vršič je popolnoma druga zgodba kot dolina Vrata, ki se konča s parkiriščem. Vršič je tranzitna cesta, ki povezuje Kranjsko Goro z Bovškim oziroma pove­zuje Gorenjsko s Primorsko, zato ima popolnoma drugačne dimenzije. Je pa tudi ta cesta, tako kot v Vrata, državna cesta, Občina Kranjska Gora je le partner, ki državi pomaga vzpostavljati režim. Na vršiški cesti in bovški strani bosta postavljeni dve zapornici. Ena zapornica bo namenjena tranzitu, tj. tistim, ki bodo samo prehajali čez prelaz. Na vrhu se ne bodo mogli ustaviti. Ta vozila ne bodo šteta v kvoto mest na Vršiču in bo zanje prehod brezpla­čen. Druga zapornica bo namenjena tistim, ki se bodo želeli na vrhu Vršiču ustaviti, kjer je v projek­tni dokumentaciji omogočenih 92 parkirnih mest. Ta zapornica bo štela število prostih mest na vrhu Vršiča in se bo zaprla, ko bo število parkirnih mest polno. Ne bo več spuščala naprej. Parkiranje ob cesti, razen na za to določenih parkirišč, tudi na Vršiču ne bo možno, ker je parkiranje vsepovsod predsta­vljalo velik problem. Zapornici bosta delovali samo na vrhuncu sezone, to je od približno 15. junija do približno 15. septembra. Upam, da bodo ljudje spo­štovali sistem in parkirali na označenih mestih in ne bodo puščali vozil vsepovprek. Z Ministrstvom za infrastrukturo smo se dogovorili, da bomo zapornici čez Vršič testirali šele s 15. ali 30. septembrom letos, saj se želimo izogniti kolapsu. Predvidoma pa bosta zapornici začeli delovati prihodnje leto. Ceno bomo določili skupaj z državo. Čez poletje bodo na Vršiču redarji, ki jih bo plačala občina.

Kako bosta zapornici vplivali na vožnje prebival­cev kranjskogorske in bovške občine?

Za tranzitne potnike se ne bo spremenilo popolno­ma nič, prehajali bodo brez težav in brezplačno, prav tako ne bodo všteti v nobeno kvoto parkirnih mest na vrhu.

Kaj pa državni prostorski načrt s predori skozi Vršič – se o tem še kaj razmišlja in dela?

Govorila sem z državnim sekretarjem in to zadevo bodo ponovno odprli. Je pa to dolgotrajen projekt, gotovo vsaj deset let. Ga zelo podpiram, ker se mi zdi smiselno, da bi tranzit spravili skozi predor.

Bi bila vršiška cesta potem odprta celo leto?

Težko. Zadnjič smo imeli tudi sestanek na Ministr­stvu za infrastrukturo, da bi bila cesta res odprta v vseh razmerah, ampak ni možno zagotavljati varno­sti, saj veste, da so na Vršiču plazovi.

V magistrski nalogi Mihe Schrotta sem videla možne rešitve z galerijami. Schrott je v zvezi s tem pozval bovško občino, verjetno tudi vas, pa Direkcijo RS za infrastrukturo, CIPRO in TNP za mnenja o možnih različicah predorov in ali bi se dalo odpreti cesto; o tem so se strinjali.

Pri posegih v prostor je na območju Vršiča eden izmed dajalcev soglasja tudi Zavod za varstvo kul­turne dediščine, ki zahteva, da ohranimo cesto tako, kot je, tlakovane kocke morajo ostati, zato se ceste pretirano ne sme soliti. Rešitev bi bil tunel s tranzi­tnim prometom, cesto kot kulturno dediščino pa bi ohranili.

Naj povem, da naravovarstveniki in na splošno obiskovalci gora podpirajo, da se na promet v alpskih dolinah gleda trajnostno. Ste praktično prva županja, ki tako gleda na vso stvar. Čeprav seveda gorniki želijo med svoje gore – tja, kjer so radi, kjer si polnijo baterije. Razmišljate, da boste vlagali svoja sredstva oziroma energijo tudi v oza­veščanje?

Zanesljivo poudarjam, da pri tem sodelujemo s TNP in se mi zdi smiselno, da bi na nek način uravnavali nosilno zmogljivost dolin in ohranili naš prostor za­namcem.

S Henriko Zupan, županjo Kranjske Gore se je pogovarjala Zdenka Muhelič

Pogovor je bil objavljen v poletni številki planinske revije Planinski vestnik