Raznovrstne Karnijske Alpe, obsežna gorska skupina med Julijskimi Alpami in Dolomiti, kljub geografski bližini Sloveniji ostajajo skrivnostne in manj obiskane od slovečih gorskih sosed, a vse bolj zanimive za slovenske ljubitelje gora. Z izbirnim vodnikom Planinske založbe Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti življenjske naveze, Vladimirja Habjana in Irene Mušič Habjan, smo Slovenci dobili tako rekoč enciklopedijo Karnijskih Alp, saj niti Italijani nimajo tako celovitega vodnika po tem gorovju. Vodnik opisuje sto izletov in gorskih tur različnih težavnosti, od lahkih do zelo zahtevnih - zajema 110 vrhov, dve soteski, 55 markiranih poti, osem plezalnih poti, 51 brezpotij in štiri alpinistične vzpone, poleg tega pa opiše še Karnijsko vezno pot in krožno turo med kočami nad dolino Cimoliana.

Karnijske Alpe s svojo prvinsko naravo in bogato zgodovino je publicist, pisatelj, gorski reševalec in dolgoletni urednik Planinskega vestnika Vladimir Habjan (1957) raziskoval več kot desetletje in jih Slovencem predstavil kot soavtor obsežnega gorniškega vodnika Karnijske Alpe, med Julijci in Dolomiti. Zdaj pa jih je želel v enem samem zamahu prehoditi v celoti in jih tako še bolje spoznati, obenem pa narediti tudi povzetek svoje življenjske poti - v knjigi Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje, ki je izšla pri založbu UMco, kjer so zapisali, da je avtobiografska knjiga o gorskih in bivanjskih poteh vseživljenjskega hodca hvalnica goram in hribovskemu življenju.

Za okvir svoje knjižne pripovedi Na samotnih poteh, ki je na voljo tudi v Planinski trgovini, si je tako izbral pohod, ki ga je začel v kraju Longarone na zahodnem robu Karnijskih Alp, končal pa sedem dni pozneje v Bordanu ob reki Tilment, ki se že dotika Zahodnih Julijskih Alp. Med hojo pod visokimi gorami z bogatimi razgledi se Habjan spominja svojih planinskih začetkov. Ko preči mnoge planine, se spominja prvih zahtevnejših gora; ko se srečuje z redkimi popotniki, si v misli prikliče množico tur, ki jih je vodil, in gorske reševalce, s katerimi je sodeloval tudi pri najbolj zahtevnih reševanjih.

Hodil je po samotnih karnijskih poteh, mimo opuščenih planin v zavetju mogočnih gozdov in divjih rek, spal v kočah po planinah in v naključnih gostiščih. Med hojo se odvije dramaturški lok njegovega življenja, ki sega od prvih korakov v gore pa vse do časov izkušenega gornika, ljubitelja brezpotij, plodovitega publicista in alpinista, ki osvaja zahtevne vrhove, do njih pa razvije veliko spoštovanje.