Prek Evrope poteka 12 evropskih pešpoti, ki povezujejo morja in kraje, hribe in doline, dežele in kraje. Skupno merijo okoli 75.000 km, a se njihova dolžina spreminja, predvsem daljša. Evropske pešpoti povezujejo Evropo in ljudi na izviren, ljubezniv, prijeten, prijateljski način in širijo idejo hoje v naravi ter seznanjajo pohodnike z naravnimi, etnološkimi, zgodovinskimi in kulturnimi znamenitostmi. Potekajo večino skozi gozdove in naselja, ne prečkajo visokih vrhov, pohodnikom ni treba premagovati velikih višinskih razlik, zato niso preveč naporne in so primerne za pohodnike s povprečno kondicijo.

Čez Slovenijo potekajo tri evropske pešpoti, ki so označene z markacijo (rdeč krogec, znotraj pobarvan z rumeno – za razliko od slovenske transverzale, ki je označena z rdečim krogcem in belo piko). Pešpot E6 se začne v Skandinaviji in se izteče v Sredozemlju, pešpot E7 pa poteka od Atlantika do Črnega morja. Slovenski del evropske pešpoti E6 poteka od Radelj do Strunjana, pešpot E7 pa od Robiča na Tolminskem do Hodoša. Obe evropski pešpoti se srečata sredi gozda v Selu pri Robu. Leta 2016 je bila v Sloveniji odprta še evropska pešpot E12 ali Mediteranska pešpot, ki poteka od Škofij do Strunjana.

Pešpot E6 ravno letos praznuje 50 let povezovanja sedmih držav – od Švedske, Danske, Nemčije, Češke, Avstrije, Slovenije do Grčije. Skupno meri več kot 6000 kilometrov. Prvi del poti je bil odprt 22. junija 1975 v Mariazellu v Avstriji, slovenski del pa že en mesec pred tem, 24. maja 1975 na Mašunu, in sicer v okviru tedna gozdov in proslave stoletnice prvega gozdarskega društva na Slovenskem. Pobudi se je namreč prvi odzval gozdarski inženir, naravovarstvenik in organizator pohodništva Milan Ciglar (1923–1977), ki je bil velik ljubitelj narave in ustanovitelj naravoslovnih učnih poti, označil je tudi slovenski del evropske pešpoti. Po njegovi smrti so slovenski del te poti od Drave do Jadrana (od Radelj do Strunjana) poimenovali v njegov spomin Ciglarjeva pot. Pot, označena kot lahka planinska pot, je dolga 315 km in jo je mogoče prehoditi v 14 dneh. Na poti je 39 kontrolnih točk.

Za evropske pešpoti v Sloveniji skrbi Komisija za evropske pešpoti (KEUPS), v kateri sodelujejo Zavod za gozdove Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Turistična zveza Slovenije in Zveza gozdarskih društev Slovenije. Njen sedež je na Zavodu za gozdove Slovenije v Ljubljani. Njena naloga je, da vzdržuje stike z Evropskim pohodniškim združenjem in organizira srečanja slovenskih popotnikov po evropskih pešpoteh.

Evropski pohodniki se mednarodno povezujejo in združujejo, sodelujejo pri popularizaciji evropskih pešpoti, spoznavajo lepote Slovenije in drugih držav, turizma, varovanja naravne in kulturne dediščine, spoznavajo popotnike po evropskih in drugih pešpoteh ter prispevajo k sožitju, sporazumevanju in miru v svetu. Človek se je nekdaj gibal iz potrebe po preživetju, danes pa si z gibanjem polni baterije, išče nove energije in moči in se sprosti v naravi. Število pohodnikov po evropskih pešpoteh narašča iz leta v leto. Moto slovenskih evropohodnikov je: "Kdor hodi, je vedno pred časom. Kdor hodi po evropskih pešpoteh, je nekaj desetletij pred časom. Kdor hodi po slovenskem delu dveh evropskih pešpoti, je že četrt stoletja pred časom. In ta čas je vedno zdaj."

Jože Prah, dolgoletni predsednik Komisije za evropske pešpoti, je tudi sam velik ljubitelj hoje in gibanja v naravi. Skoraj ni dogodka, povezanega s hojo in naravo, pri katerem ne bi bil zraven. "Pešpoti nas učijo, da so najlepša in najbolj trajnostna potovanja tista, ki nas povezujejo z naravo in ljudmi. Evropska pešpot E6 je simbol te povezave – ne le med narodi, temveč tudi med generacijami, kulturami in srci. Vsak korak, ki ga naredimo po tej poti, nas spomni, kako pomembno je spoštovati naravno okolje, ohranjati svojo odgovornost do okolja ter negovati medsebojno spoštovanje in razumevanje. Za nami je pol stoletja hoje, raziskovanja in odkrivanja novih obzorij. In vendar je vsak korak na tej poti šele začetek – začetek trajnostnega gibanja, ki temelji na spoštovanju narave, medsebojnem sodelovanju ter strasti do odkrivanja lepot sveta. Pešpoti nas uče, da so najdragocenejše stvari tiste, ki jih najdemo v preprostih trenutkih na poti. Z vsakim korakom se približamo sebi in drug drugemu," pove Prah.

V sklopu praznovanja 50-letnice evropske pešpoti E6 so se zvrstili še številni drugi dogodki, srečanja in pohodi; KEUPS je organiziral tudi mednarodni fotografski natečaj, na katerega je prispelo 417 fotografij 83 fotografov iz več evropskih držav. Največji pohodniški dogodek v Evropi pa čaka pohodnike prihodnje leto Eurorando 2026 – vseevropsko srečanje pohodnikov.

Jože Prah je prepričan, da bo evropska pešpot E6 v svoji iskrivosti in veličini še naprej povezovalka ljudi vseh narodov, kultur in jezikov. Te poti nas ne vodijo le prek gora, dolin in obal, temveč tudi skozi srca, kjer se rodijo resnična prijateljstva in trdna zavezništva. Ob tej častitljivi obletnici poziva ljudi, da se še naprej podajajo na to neprecenljivo pot. Naj evropska pešpot E6 ostane simbol upanja, miru, enotnosti in spoštovanja narave in vseh ljudi, naj bo pot za odkrivanje duše miru v sebi ter pot prijateljstva in krepitve vezi med ljudmi.

* Povzeto po reportaži Staše Lepej na MMC RTV Slovenija, kjer lahko preberete celoten članek: "Kdor hodi, je vedno pred časom".